Redakcija: 17:35, 12. julij 2016 uredi Sonja cestnik zadnek (pogovor \| prispevki) 2.481 urejanj lektoriranje ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:13, 4. september 2016 uredi razveljavi Sonja cestnik zadnek (pogovor \| prispevki) 2.481 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 50: Baldungove grafike, čeprav v Dürerjevem slogu, imajo posebne značilnosti. Kažejo malo neposrednega italijanskega vpliva. Njegove slike so manj pomembne od njegovih grafik. Delal je predvsem lesoreze, čeprav je naredil šest gravur, eno zelo fino. Pridružil se je modi lesorezov [[chiaroscuro]] (svetlo – temno), leta 1510 jih je toniral. Večina njegovih sto lesorezov so naročila za knjige, kot je bilo običajno v tistem času; njegovih drugih lesorezov je manj kot 100, čeprav natančnega števila ne poznamo. Kot [[risar]] je nekonvencionalen zaradi ~~njegove~~svoje obravnave človeške oblike, ki je pogosto pretirana in ekscentrična (od tod tudi njegovo povezovanje v [[umetnostna zgodovina\|umetnostnozgodovinski]] literaturi z evropskim manierizmom), medtem ko je njegov okrasni slog obilen, eklektičen in podoben samozavestno "nemški" vrsti sodobnih [[kipar]]jev in prav tako izrazit. Čeprav Baldunga pogosto imenujejo [[Correggio]] severa, so njegove kompozicije radovedna mešanica očitnih in heterogenih barv, v kateri je čisto črna v nasprotju z bledo rumeno, umazano sivo, nečisto rdečo in žareče zeleno. Koža je samo glazura, pod katero so značilnosti označene s črtami. Njegova dela so znana po njegovem odstopanju od [[renesansa\|renesančne]] mirnosti njegovega vzornika Dürerja, po divji in fantastični moči, ki jo kažejo nekatere od njih in po izstopajočih temah. V slikarstvu njegova slika ''Eva, kača in smrt'' (Narodna galerija v Kanadi) kaže surovo moč. Posebna sila se kaže na plošči iz leta 1517 – ''Deklica in smrt'' (Basel), na sliki ''Vreme čarovnic'' (Frankfurt), na veličastnih ploščah ''Adam'' in ''Eva'' (Madrid) in na njegovih veliko močnejših portretih. Baldungova najvztrajnejša prizadevanja so vidna na oltarni sliki v Freiburgu, ''Kronanje Marije in dvanajst apostolov'', ''Oznanjenje'', ''Obiskanje'', ''Rojstvo'' in ''Beg v Egipt'' in ''Križanje'' s portreti donatorjev, na katerih se čuti ta moč, ki je morda vplivala, da jo je [[Martin Schongauer]] zapustil švabski šoli. Vrstica 78: ''Venera s Kupidom'', Otterlo, Rijksmuseum Kröller-Müller, 1525 ''Filis in Aristotel'', Pariz, Louvre, 1503 ''Merkur kot ~~planet~~božji ~~Bog~~planet'', Narodni muzej Stockholm, 1530–1540 ''Počitek in beg v Egipt'', Dunaj, Likovna galerija Akademije za upodabljajočo umetnost, 1513

Hans Baldung: Razlika med redakcijama