Alemani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Central Europe End 5th Century German.jpg|thumb|right|300px|Srednja Evropa v poznem 5. stoletju]]
'''Alemani''' so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov [[Ren]]a na ozemlju, ki je danes del [[Nemčija|Nemčije]]. Prvi jih je omenil zgodovinar [[Kasij Dion]] v zvezi z vojsko [[Karakala|Karakale]], ki je vladal [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] od 211–217 in jih je premagal. <ref>Johann Jacob Hofmann, ''Lexicon Universale'', Leiden 1698, "Alamannicus"</ref> Narava te zveze in njihove prejšnje plemenske povezave so nedoločene. Po naravi so bili napadalni, kadar so le mogli, so napadli rimsko provinco ''[[Gornja Germanija|Gornjo Germanijo]].'' Za zgled so jim bili [[Franki]], ki so bili prva germanska plemenska zveza in so ustavili Rimljane pri napredovanju na sever v dolino reke Ren ter osvojili rimsko provinco ''[[Spodnja Germanija|Spodnjo
Od 1. stoletja je bil Ren meja med rimsko [[Galija|Galijo]] in plemensko Germanijo. Tu so se naselili germanski narodi, [[Kelti]] in pomešana germansko-keltska plemena. Rimljani so ozemlje razdelili v dve okrožji: Gornjo in Spodnjo Germanijo (''Germania Superior'' in ''Germania Inferior'') vzdolž gornjega in spodnjega Rena. Gornja Germanija je vključevala regijo med gornjim Renom in gornjo [[Donava|Donavo]], regijo [[Schwarzwald]], ki je bila takrat mnogo večja. Rimljani so jo imenovali ''[[Agri decumates]]'' ("Polja decumates"), ime je neznanega izvora. Nekateri so ta izraz prevedli kot "deset kantonov", <ref>Rimski ''decem'', "deset".</ref> a katerih, ni znano. Zunanja rimska utrjena meja okoli Spodnje Germanije se je imenovala ''[[Limes#Gornjegermanski limes|gornjegermanski limes]] ''.
Vrstica 17:
== Izvor ==
=== Ime ===
[[Gaj Azinij Kvadrat]] (sredi 6. stoletja je navajal
Walafrid Strabo, menih v samostanu svetega
=== Prva omemba ===
Vrstica 37:
Ne glede na to so po njem mogoče neke ugotovitve. Gornja Germanija je enostavno prepoznana. Če spremljamo reko Ren, pridemo do mesta Mattiacum, ki je moralo biti na meji rimske Germanije (v bližini [[Wiesbaden|Wiesbadna]]). Navzgor in med Renom in Abnobo (v Schwarzwaldu) so [[Ingrioni]], [[Intuergi]], [[Vangioni]], [[Karitni]] in [[Vispi]], nekateri od zgodnjega začetka cesarstva ali prej. Na drugi strani, severno od Schwarzwalda, so bili Kati tam, kjer je danes [[Hessen]] ob spodnji Majni.
Zgodovinska [[Švabska]] je bila nadomeščena z današnjim [[Baden-Württemberg]]om. Bila je najpomembnejše ozemlje srednjeveške Alemanije, saj je vključevala Gornjo Germanijo in ozemlje vzhodno do Bavarske, ne pa zgornje Majne, kjer se je vojskoval
Ptolemajev pogled na Germane kaže, da je plemenska ureditev v Črnem gozdu (Schwarzwaldu) izgubljala svojo moč in bila zamenjana s kantoni. Plemena so ostala v rimski provinci, ker so jim Rimljani zagotavljali zanesljivost.
Vrstica 67:
V velikem napadu leta 406 so Alemani prečkali Ren zadnjič, tokrat osvojili in naselili območje današnje [[Alzacija|Alzacije]] in velik del Švice. O tem poroča [[Fredegarjeva kronika]]. Pri ''Albi Augusti'' je bilo uničenje tako popolno, da se je krščanski škof umaknil v Viviers. Po Grgurjevem poročilu o Mendi v Lozèri, ki je bila globoko v srcu Galije, se je škof Privatus moral žrtvovati za idole v isti votlini, v kateri je bil pozneje občudovan. Menijo, da ta podrobnost v književnem delu le prikriva grozo barbarskega nasilja.
== Seznam bitk med Alemani in Rimljani
[[Slika:Augsburger Weihestein r.jpg|thumb|Augsburški oltar prikazuje zmago Rimljanov leta 260]]
* leto 268 – [[bitka pri Benaškem jezeru]] (danes Gardsko jezero) – Rimljani pod vodstvom Klavdija II. premagajo Alemane
Vrstica 90:
=== Alemanija pod Merovingi in Karolingi ===
[[Slika:Frankenreich unter den Merowingern.jpg|thumb|left|''Alemanija'' kot del Frankovskega cesarstva v obdobju Merovingov]]
Alemanija je imela v [[Frankovsko cesarstvo |frankovskem cesarstvu]] okrepljen samostojni status kot [[vojvodina]] na območju, ki se je verjetno ujemalo s poznejšo vojvodino Švabsko. Alzacija, ki je bila večinoma samostojna vojvodina, ni bila del Alemanije. Poudarek frankovske vojvodine Alemanije je bil na območju južno od Rena in v okolici [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]]. Vojvode so bili še vedno iz alemanskih družin in niso vedno tekmovali s frankovskimi plemiči. Alemanski vojvoda je na primer skupaj s frankovskim [[majordom]]om ustanovil [[samostan Reichenau]]. Sorazmerno samostojni vojvode frankovskega cesarstva so pogosto poskušali postati frankovski kralji. Na krvavem sodišču v Cannstattu je bil leta 746 upor dokončno zatrt: vojvodina Alemanija je bila neposredno pod nadzorom [[Franki|Frankov]]. Tako je naslov alemanski vojvoda za dolgo časa izginil. Cesar [[Ludvik Pobožni]] je s svojim sinom [[Karel Plešasti|Karlom II.]] med letoma
V 7. stoletju ljudje višjega sloja niso več pokopavali mrtvih v številna grobišča, ampak na območju dvorca. Za to obdobje so značilni kamniti škatlasti grobovi. S pokristjanjevanjem v začetku 8. stoletja so bila številna pokopališča popolnoma opuščena, nastala pa so nova okoli cerkev. Posledica je pomanjkanje prvotnih virov o Alemanih.
|