Vojna proti terorizmu: Razlika med redakcijama

Slednji precej kritizirajo ameriško strategijo vojne proti terorizmu, ki ni dobro določena in naj ne bi nikoli prinesla željenih rezultatov oz. naj zaradi narave terorizma ne bi bila nikoli končana. Obenem zaradi te strategije po celem svetu prihaja do oboroženih konfliktov, vojna proti terorizmu pa je postala tudi opravičilo za številne nelegalne operacije zahodnih sil (predvsem gre za oborožene sile [[Združene države Amerike|ZDA]] in zveze [[NATO]]), ki po mnenju kritikov služijo popolnoma drugačnim interesom in ciljem. Take operacije so vzrok za čedalje večje nasprotovanje javnosti in protiameriško razpoloženje v svetu.

 

 

Pod okriljem »vojne proti terorizmu« je bila začeta tudi [[vojna]] med [[koalicija voljnih|koalicijo voljnih]] in [[Irak]]om. [[Predsednik ZDA]] [[George W. Bush]] je trdil, da režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] nudi zatočišče teroristom in da poseduje [[orožje za množično uničevanje]]. Ta izjava (podpora terorizmu), tako kot napačna izjava o iraškem orožju za množično uničevanje, ostaja nedokazana, saj orožja za množično uničevanje še do danes niso našli. Velik del javnosti in poznavalcev je zato mnenja, da so napadu na to državo botrovali drugi vzroki, kot strateška potreba po zalogah nafte ali drugi geopolitični interesi za nadzor nad območjem.