|
[[Slika:NationalGallery-Ljubljana.JPG|250px|thumb|right|Pročelje Narodnega doma]]
[[Slika:Narodna galerija (3).JPG|250px|thumb|Narodna galerija - prizidek in vmesni trakt]]
'''Narodna galerija Slovenije''' je osrednja [[galerija]] [[Slovenija|slovenskih]] [[likovno delo|likovnih del]]. Ustanovljena je bila leta [[1918]]. Hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med [[srednji vek|srednjim vekom]] in [[modernizem|modernizmom]].
Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]].
== Zgodovina ==
Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke teter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta [[1919]], potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last NarodnjeNarodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena kotza državnadržavno ustanovaustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.
== Poslopje ==
{{glavni|Narodni dom, Ljubljana}}
Stavba je bila grajena po načrtih [[Praga|praškega]] [[arhitekt]]a [[František Škabrout|Františka Škabrouta]], ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma [[1893]] in [[1896]] kot ljubljanski in vseslovenski '''Narodni dom''' v slogu modne nove [[renesansa|renesans]]e. Zidavo je vodil A. Wagner, arhitekt Filharmonije in kompleksa na Taboru. Zasnovana je v shemi tridelnega tlorisa, podobno kot [[bazilika (arhitektura)|bazilika]]. Imela je vrsto družabnih prostorov različnih društev, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt s plesiščem za palačo. V pritličju je bila tudi večja [[telovadnica]]. V začetku je imela v tej stavbi svoje prostore [[SAZU|Akademija znanosti in umetnosti]], dokler se ni preselila v svoje prostore na Novem trgu. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom prilagojen leta 1928, Narodna galerija je odprla prvo razstavo v palači leta 1933.
Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen.
Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Narodna galerija razširila na območje porušenega Kluba delegatov ob Puharjevi ulici, kjer je zgradila prizidek po načrtih [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] in njegovih sodelavcev. V nove prostore so razstavili dela evropske umetnosti; postavitev je skupaj s kustosi zasnoval Miljenko Licul. Med obema stavbama je bil v letih 2001-2002 zgrajen vmesni trakt po načrtih ateljeja Sadar in Vuga, za kar sta arhitekta [[Jurij Sadar]] in [[Boštjan Vuga]] prejela nekaj priznanj. V vhodni prostor so prestavili originalni [[Robbov vodnjak]].
=== Prenova 2016 ===
V Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 in Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013 ter drugih relevantnih dokumentih je bila načrtovana prenova celotnega objekta, ki je bila omogočena z izselitvijo Športnega društva Narodni dom. Na osnovi idejne zasnove prenove Narodne galerije, ki jo je izdelal arhitekturni bilo Šabec, Kalan Šabec – arhitekti, je projekt ''Rekonstrukcije objekta Narodne galerije s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo'' za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo izdelal biro API ARHITEKTI, odgovorni projektant je bil Uroš Birsa. Pri izdelavi projektov so sodelovali še Konstat biro d.o.o. za gradbene konstrukcije, Biro Petkovski d.o.o. za strojne napeljave, naprave in opremo in Profi d.o.o. za elektro napeljave, naprave in opremo.
S posegi v objekt so pridobili dodanih kar 2145 m² novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom. Kompleks treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001, obsega danes skoraj 13.000 kvadratnih metrov. Poleg stavbe pa je bila izvedena tudi vsebinska prenova z novo postavitvijo vseh zbirk.
Povečanje prostorov, namenjenih stalni postavitvi, na 3100 kvadratnih metrov, je omogočilo za tretjino številnejšo predstavitev eksponatov; namesto nekdanjih 409 umetniških del bo kronološko postavljena zbirka ponudila na ogled kar 613 umetnin.<ref>Deloskop[http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/deloskop-izpostavlja-dnevi-odprtih-vrat-v-narodni-galeriji.html]</ref>
== Stalna razstava ==
Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi:
{{stolpci|2|
{|
|- valign="top"
| width="320px" |
*[[Anton Ažbe]]
*[[Giovanni Baglione]]
*[[Cornelis de Wael]]
*[[Ivan Zajec]]
|}}
Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].
{{Ljubljana}}
{{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} ▼
[[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Galerije v Sloveniji]]
[[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]]
▲{{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}}
| 