Komisija Pravičnost in mir: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp slog
TUSŠK (pogovor | prispevki)
Dodana osebna imena, posodobljen seznam izjav.
Vrstica 5:
== Vodstvo ==
 
Predsednik Komisije je ljubljanski nadškof metropolit msgr. [[Stane Zore|Stanislav Zore]], tajnik pa dr. [[Tadej Strehovec]].
 
Prvi predsednik, ki je komisijo oblikoval v razpoznavno ustanovo [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji]] je bil od leta 1985 do 2013 prof. dr. [[Anton Stres]].
 
== Zgodovina ==
 
Komisija Pravičnost in mir je bila ustanovljena skupaj z drugimi sveti ''[[Slovenska pokrajinska škofovska konferenca|Slovenske pokrajinske škofovske konference]]'' (SPŠK) 24. septembra 1985 in dokončno potrjena naj seji ''Slovenske pokrajinske konference'' v Mariboru 19. novembra 1985, ustanovitev pa je postala pravnomočna 1. januarja 1986. Tedaj je začel obstojati in delovati ''Svet Pravičnost in mir'' pri ''Slovenski pokrajinski škofovski konferenci''. Od 18. do 20. oktobra 1985 je takratni predsednik Anton Stres že sodeloval na razširjenjem sestanku evropskih komisij Pravičnost in mir v [[Cartigny]]ju blizu [[Ženeva|Ženeve]]. ''Svet'' je imel prvo sejo šele 3. oktobra 1986. Prvi člani so bili trije: [[L.Alojzij Snoj]]{{ime}}, [[Anton Stres]] in [[J.Jože Vidrih]]{{ime}}. februar septembra 1987 se ''Svet Pravičnost in mir'' preimenoval v ''Komisijo Pravičnost in mir''. Naslednje leto pa so se ji pridružili še [[Borut Košir]], [[M. Lavrič]]{{ime}} in [[Ivan Štuhec]]. Tako je ostalo do konca prvega mandata, 1. januarja 1991, ko so komisijo sestavljali naslednji člani: [[L. Gosar|Lojze Gosar]]{{ime}}, [[D.Drago Klemenčič]]{{ime}}, Borut Košir, [[D. Smrdel]]{{ime}}, Anton Stres, Ivan Štuhec in [[A. Žerovnik|Alojz Žerovnik]]{{ime}}. Vendar so sodelovali še drugi strokovnjaki, ki so bili vedno sproti povabljeni. V drugem obdobju je s priznanjem ''Slovenske škofovske konference'' tudi Komisija Pravičnost in mir dobila položaj narodne komisije in s tem polnopravno članstvo v Evropski konferenci komisij Pravičnost in mir. V tem smislu je bil tudi dodelan ''Statut'' in ''Pravilnik'' komisije, ki ga je Slovenska škofovska konferenca potrdila 21. februarja 1994.
 
[[Slika:SŠK - Komisija Pravičnost in mir - novinarska konferenca (2 del).webm|alt= Novinarska konferenca KPM|sličica|300px|Novinarska konferenca Komisije Pravičnost in mir]]
Vrstica 446:
| 14. januar 2016
| Odziv Komisije Pravičnost in mir pri SŠK na onečaščenje prostora namenjenega gradnji [[Džamija v Ljubljani|Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani]]
|-
|106.
|19. avgust 2016
|Etična in socialna izhodišča za pogajanja o sklenitvi Čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe
|}