Dvorec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano |
dodano |
||
Vrstica 4:
Na slovenskem ozemlju so razcvet doživeli v 18. stoletju. Primeri so [[Dvorec Dornava]], grad Štatenberk, [[Dvorec Betnava]], dvorec v Polhovem Gradcu, [[Dvorec Goričane]] in drugi.
== Funkcija ==
Gospodar dvorca bi lahko imel več takih posesti v celotni grofiji ali celo, v primeru fevdalnega barona, v celotnem kraljestvu, ki ga je zasedal le na občasnih obiskih. Upravljanje dvorca so izvajali imenovani uradniki, med njimi je bil upravitelj, ki je podeljeval najeme najemnikom, reševal spore med najemniki in upravljal in na splošno nadzoroval posest. Velika in primerna stavba je imela znotraj dvorca običajno veliko ali glavno dvorano in zasebni dnevni in spalni del za nastanitev gospodarja. V manjših dvorcih, ki niso zadostovali za gospodarja in njegovo veliko družino za celo leto, so bivali le nekaj mesecev na vsakem in se med njimi premikali. To je bila tudi priložnost da se dvorec očisti, kar je bilo še posebej pomembno v času greznic in eventualno popravi. Zato so ti gospodje potrebovali uslužbence kot je bil [[senešal]] (dvorni upravitelj), ki je deloval kot gospodarjev namestnik in upravljal dvorec v vseh različnih zadevah.
== Arhitektura ==
Vrstica 11 ⟶ 14:
Strukturna razvoj dvorcev se je začela s pojavom kmetijske proizvodnje v 1500-ih spreminjati. Prvotno enostavne velike hiše so postale središče posesti. V dokumentih iz zgodovinskih arhivih so te hiše zato pogosto označene kot letne rezidence. Pogosto pa so imeli le kamnite temelje in nadgradnjo stavbe v slogu [[Predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]], deloma tudi obokano klet in večji [[stopniščni stolp]]. V prvi polovici 17. stoletja je prevladovala opečna gradnja. Dvokrilnim poslopjem so dozidali nova krila in dvorec je tudi vizualno postal bolj dominanten. Po obnovi po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] je dvorec postal osrednja stavba večjih [[dvor]]ov. Pred njim je bilo pogosto atraktivno vhodno poslopje, ki je predstavljalo vhod v posest.
=== Nemčija ===
'''Herrenhaus''' je najpogostejši izraz za dvorec v Nemčiji. '''Schloss''' je še ena nemška beseda za stavbe podobne graščini, veličastnemu domu ali palači.
=== Anglija ===
[[Slika:Front of Burghley House 2009.jpg|thumb|right|250px|Burghley House]]
V drugi polovici obdobja vladanja kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] (1558-1603) in njenega naslednika kralja [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]] (1603-1625), so prve dvorce zasnovali [[arhitekt]]i in ne zgolj zidarji ali gradbeniki, zato se je njihov videz začel spreminjati. Takšne hiše so Burghley House, Longleat House in Hatfield House in so med najbolj znanimi iz tega obdobja in zdi se da danes utelešajo angleško podeželsko hišo.
=== Španija ===
[[File:Palacio Real de Madrid - panoramio - Michael Paraskevas.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva palača v Madridu]]
'''Casa solariega''' je splošno ime za dvorec v Španiji. To so bili kraji, kjer glavarji plemiških družin prebivali. Te hiše so imele različna imena, odvisno od geografske regije Španije, kjer so se nahajale, plemenitega čina lastnika družine, velikosti hiše in / ali uporabe.
'''Palacio''' je razkošno okrašena velika rezidenca, še posebej [[kralj]]evsko prebivališče ali dom voditelja države ali kakšnega drugega visokega dostojanstvenika, kot [[škof]] ali [[nadškof]]. Sama beseda izhaja iz latinskega imena ''palacij'', po Palatinskem griču v [[Rim]]u. Primeri so: [[Palača Zarzuela]], [[Palača Moncloa]], Palacio del Marqués de Dos Aguas (Valencia), [[Palača Borgia]] in [[Palača Liria]].
'''Palacio real''' je poseben izraz za kraljevo rezidenco. To so: [[Kraljeva palača, Madrid| Kraljeva palača v Madridu]], [[Kraljeva palača El Pardo]], [[Kraljeva palača Aranjuez]], [[Kraljeva palača La Granja de San Ildefonso]], [[Kraljeva palača Riofrío]] in [[Kraljeva palača La Almudaina]].
Poleg navedenih so dvorci tudi '''nadškofijske palače''', nekateri [[alcazar|alcazarji]] ([[Trdnjava Alcázar, Toledo|v Toledu]], [[Alcázar, Sevilja|Sevilji]], [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] in [[Alcazar, Segovia|v Segovii]]), haciende in drugi.
V Španiji je bilo mnogo dobro ohranjenih starih dvorcev, palače, gradov in velikih hiš spremenjenih v tip hotela, ki se imenuje '''parador'''.
=== Portugalska ===
[[Image:Palacio-da-Regaleira1 Sintra Set-07.jpg|tight|thumb|250px|Quinta da Regaleira v Sintri je na UNESCO-vem seznamu.]]
Na Portugalskem je bilo med 17. do zgodnjega 20. stoletja precej pogosta, da je plemstvo imelo podeželske dvorce. Ti dvorci, znani kot ''solars'' ('''paços''', ko je imel dvorec določeno slavo ali velikosti; '''quintas''', ko je dvorec vključenih v zemljiško posest), so nastajali predvsem v severnem, običajno bogatejšem delu Portugalske, v pokrajinah Beira, Minho, in Trás-os-Montes. Mnogi so se spremenili v tip hotela, ki se imenuje '''pousada'''.
=== Poljska ===
Arhitekturna oblika poljske graščine (poljsko: Dwór) oziroma dvorca se je razvila okoli poznega obdobja poljske renesanse in se nadaljevala vse do druge svetovne vojne, ki je skupaj s komunističnim prevzemom Poljske, pomenil konec plemstva na Poljskem. Odlok iz leta 1944 je nacionaliziral večino dvorcev lastnine plemičev, nekatere so prilagodili za druge namene. Mnogi so zaradi nevzdrževanja počasi propadli.
=== Francija ===
[[Slika:Manoir_de_Kerazan.jpg|thumb|right|250px|Dvorec Kerazan v Bretanji]]
V Franciji so izraz ''château'' ali ''manoir'' pogosto uporablja kot sinonim za opis francoskega dvorca ali [[Graščina|graščine]]. ''Maison-forte'' je še ena francoska beseda za opis močno utrjene graščine, ki ima lahko dvojno obzidje, dvižni most in pritlično dvorano ali ''salle basse'', ki so jo uporabljali kor avdienčno dvorano.'' Salle haute'' ali zgornja dvorana je bila rezervirana za gospodarje in dostopna po zunanjem stopnišču.
Nekatere večje graščine iz 16. stoletja, kot je Château de Kerjean v Finistère v [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanji]], so bile opremljene z jarki in okopi, s ploščadmi za topove. Ti obrambni elementi so omogočali ''maisons-fortes'' in podeželskim dvorcem varnost pred napadi iz strani, ki so bili pogosti v nemirnih časih [[stoletna vojna|stoletne vojen]] in [[Francoske verske vojne|francoskih verskih vojn]], vendar se jim je bilo težko upirati proti obleganju vojske, opremljene z oblegovalnimi napravami. <ref>{{Cite book | author=Barbier, Pierre | title=Le Trégor Historique et Monumental | year=2005 | publisher=La Decouvrance Editions | location=Saint-Brieuc | isbn= | page=419}}</ref>
=== Nizozemska ===
V času nizozemske zlate dobe v 17. stoletju so trgovci in plemiči iskali načine za vnovčevanje svojega premožena in kupovali posestva ter gradili velike podeželske dvorce, pogosto le za poletno uporabo. Nekateri so kupili obstoječe dvorce in gradovi od plemstva. Nekateri dvorci so bili zgrajeni na ruševinah prejšnjih gradov, ki so bili uničeni v času nizozemskega upora (1566 ali 1568–1648). Lastniki, ki so si prizadevali pridobiti plemenitaški status, so prevzemali tudi ime prejšnjega gradu.
Te podeželske hiše ali dvorci (''buitenplaats'' ali ''buitenhuis'' v nizozemščini) so bile v bližini mesta v slikovitih območjih s čistim vodnim virom. Nekaj jih še vedno stoji, predvsem ob rekah Vecht, Amstel, Spaarne v Kennemerlandu, rekah Vliet in Wassenaar. Nekatera se nahajajo v bližini nekdanjih[[jezero| jezer]] (zdaj [[polder]]jih), kot so Wijkermeer, Watergraafsmeer in Beemster. V 19. stoletju, z izboljšavami na področju upravljanja z vodami, so prišla v modo nova območja, kot so Utrechtsko gričevje (''Utrechtse Heuvelrug'') in okolica [[Arnhem]]a. Vidnejša nizozemska dvorca sta: Huis Doorn (v bližini Utrechta) in Slot Heemstede (blizu [[Haarlem]]a).
== Sklici ==
| |||