Dvor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 1:
[[Slika:StatenbergFirenze-gradpalazzo pitti01.JPGjpg|thumb|[[DvorecDvor palače Pitti, Štatenberg]]Firence]]
[[Slika:Münchener Rück, Hauptgebäude.jpg|thumb|Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München]]
 
{{drugipomeni}}
'''Dvor''' (lat. ''curtis'', nemško ''hof'', angl. ''court'' ali ''courtyard'') je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.<ref>Slovenski veliki leksikon, Založba Mladinska knjiga, 2004, 1. knjiga, str. 476</ref> V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je bil lesena ali kamnita stavba in utrjeno središče fevdalne posesti.
'''Dvor''' je veliko, lahko tudi [[utrdba|utrjeno]], in razkošno grajeno [[grad|grajsko]] [[zgradba|poslopje]] v katerem prebiva [[vladar]] z [[dvorjan]]i, navadno postavljeno na izbrani lokaciji.
'''Dvorec''' je večje razkošno grajeno [[grad|grajsko]] [[zgradba|poslopje]] [[fevdalec|fevdalca]], postavljeno na izbrani lokaciji njegovega [[posestvo|posestva]], pogosto namenjeno le za začasno prebivanje.
 
Dvor pa je bil v zgodnjem in visokem srednjem veku tudi del pridvornega gospodarstva, ki ga je zemljiški gospod upravljal sam ali s svojimi organi. Zemljo je obdelovala nesvobodna delovna sila, ki je skrbel za njihovo nastanitev in najnujnejše vzdrževanje, pridelek pa je pobiral sam.
Dvorec je v nasprotju z gradom [[fortifikacija|neutrjena]] in stanovanjsko udobna [[stavba]] na podeželju, največkrat postavljena na ravnini (v mestu se imenuje [[palača]]). Razvijati se je pričel od 16. do 19. stoletja, največji razcvet pa je doživel v [[barok]]u. Dvorec je navadno obdan z [[vrt]]ovi in s [[park]]om, ker so še drugi arhitekturni objekti ([[kip]]i, [[paviljon (zgradba)|paviljoni]]), ki skupaj z dvorcem ustvarjajo kompozicijsko celoto. Dvorec ima v notranjosti bogato opremljeno stopnišče, [[vitez|viteško]] dvorano in salone.
 
== Zgodovinska uporaba ==
V [[Prekmurje|Prekmurju]] poznamo posebno vrsto dvora - ''kurijo (lat. kuria).'' Je manj razkošno grajena stavba, v kateri je živelo srednje in nižje plemstvo. Po navadi gre za visokopritlično zidano stavbo, kar je značilno za panonski način gradnje. Večina teh stavb se do dandanes ni ohranila. Najdemo lahko še kurijo grofa Batthyanyja v [[Tišina|Tišini]], [[Rodbina Berke|Berketovo]] kurijo v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], ter [[Rodbina Agustich|Augustičevo]] kurijo v [[Murski Petrovci|Murskih Petrovcih]].
Dvori kot del pridvornega gospodarstva so se lahko bistveno razlikovali glede na njihovo lokacijo znotraj kompleksa:
 
[[Dvorišče]] dvora je obdano z vseh strani z velikimi sosednjih stavbah. Obstajajo različne vrste in imena. Pravokotni tlorisi so bili najbolj razširjeni. Če je bil dvor priložena kot samostojen element, je bil najpogosteje kvadratnega tlorisa. Poligonalne ali okrogle oblike so redke (primer: Palača [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] v [[Alhambra|Alhambri]]). V srednjeveških [[grad]]ovih so bile pogoste nepravilne poligonalne terase, ki so bile posledica prilagajanja gradu naravnemu terenu.
 
Posebna oblika dvora je [[atrij]], ki je odprt ali prekrit s steklom in se uporablja za dostop do prostorov.
 
[[Preddverje]] je dvor pred stavbo, ki ustvarja prehod med javnim območjem ulice ali trga in glavno stavbo. Preddverje najdemo predvsem v prestižnih zgradbah v kraljevskih palačah in imajo pogosto ritualno funkcijo. Preddverje cerkva se imenujejo [[narteks]].
 
Dvorišče za stavbo je običajno služilo gospodarskim dejavnostim in zato običajno nima umetniške in arhitekturne zasnove.
 
== Primerjava po vsem svetu ==
[[File:EntradaPatioUriarte.jpg|thumb|Vhod v glavni dvor Uriarte Talavera, v Puebli, Mehika (prva polovica 20. stoletja]]
[[File:Spain Andalusia Granada BW 2015-10-25 17-28-47.jpg|thumb|Dvorišče levov, Alhambra, Granada, Andaluzija]]
[[Ur]], 2000 pr. n. št. - dvonadstropne hiše zgrajen iz žgane opeke so bile zgrajene okoli odprtega trga. Kuhinja, delovni in javni prostori so se nahajali v pritličju, zasebne sobe pa v zgornjem nadstropju. <ref>[http://books.google.fr/books?id=YvpfndOKwGgC&pg=PA10&dq=false#v=onepage&q=false&f=false Tim McNeese (1999), ''History of Civilization - The Ancient World'', Lorenz Educational Press, p. 10] ISBN 9780787703875</ref>
 
Osrednje nepokrito območje v rimske ''domusu'' se je imenovalo atrij. Danes za to uporabljajo izraz dvorišče, besedo atrij pa se uporablja za opis zastekljenega dvorišča. Rimske atrijske hiše so bile zgrajene vzdolž ulice. Bile so eno nadstropne hiše brez oken, ki so svetlobo dobivale od vhoda in iz osrednjega atrija. Ognjišče, ki se je uporabljalo v središču doma, se je preselilo, zato rimski atrij najpogosteje vsebuje osrednji bazen, ki se je uporabljal za zbiranje deževnice in se imenuje tudi ''impluvium''. Ti domovi so pogosto imeli tudi drugo območje na prostem, na vrtu, ki bi bil obkrožen s stebriščem v grškem slogu, ki tvoril [[peristil]]. To je ustvarilo pešpot ([[kolonada]]) okoli oboda dvorišča, kar je vplivalo na samostanske zgradbe stoletja kasneje.
 
Dvorišče hiše na Bližnjem vzhodu izraža nomadski vpliv v regiji. Namesto uradnega imenovanja prostorov za kuhanje, spanje, itd, so se te dejavnosti odvijale skozi vse leto, prilagojeno na spremembe v temperaturi in položaj sonca. Pogosto so uporabljali ravne strehe za spanje v toplem vremenu. V nekaterih islamskih kulturah so zasebna dvorišča samo notranja, prostor za ženske, da so se neopažene sprostile.
Tradicionalna kitajska hiša z dvoriščem, na primer [[siheyuan]], je posledica več posameznih hiš okoli trga. Vsaka hiša spada k drugi družini, dodatnih hiše v ozadju so se gradile za namestitev dodatnih družinskih članov po potrebi. Kitajsko dvorišče je prostor zasebnosti in miru, skoraj vedno z vgrajeno funkcijo vrta in vode. V nekaterih primerih so hiše zgrajene s številnimi dvorišči, ki so povečala zasebnost, ko so se umaknili iz ulice.
V bolj sodobni različici kitajskega modela dvorišča je to lahko uporabljeno za delitev doma v krila; na primer eno krilo hiše je za dnevne aktivnosti, drugo krilo lahko za spanje.
 
Srednjeveški evropski dvor (tudi kmetija) uteleša tisto, za kar mislimo danes kot enega najbolj arhetipskih primerov dvorišča, štiri stavbe razporejene okrog kvadratnega dvorišča s strmo streho krito s slamo. Osrednje dvorišče je bila uporabljena za delo, zbiranje in včasih zadrževanje malih živali. Povišan hodnik je pogosto tekel okrog dveh ali treh strani dvorišča. Takšne strukture so zagotavljale zaščito in bi se lahko celo branile.
 
== Ustrezno danes ==
Vse več arhitekti raziskujejo načine, kjer dvorišča igrajo pomembno vlogo pri razvoju današnjih domov in v mestih. Na gosto poseljenih območjih lahko dvorišče zagotavlja zasebnost družini, prostor za počitek od divjega ritma vsakdanjega življenja in varno mesto za otroško igro. Arhitekti eksperimentirajo z dvorišči kot način za zagotavljanje zunanjega prostora za majhne skupnosti ljudi. Dvorišče obdano z 12 hišami na primer, zagotavlja skupni park. Čeprav to zveni kot sodobna rešitev za notranji problem mesta, je bila skupina hiš s skupnim dvoriščem običajna praksa med [[Inki]] že v 13. stoletju.
 
== Galerija==
<gallery>
File:Daisen-in3 (1).jpg| Daisen-in, tempelj Daitoku-ji, eden od petih najpomembnejših Zen templjev v Kjotu
File:Rome's bikes 03.jpg|Rim, Italija, dvorišče
File:Cloitre Cordeliers.jpg|Saint-Émilion, romanske ruševine
File:Mor chowk, City Palace, Udaipur.jpg|Mestna palača, Udaipur, Indija
File:Tripoli - Karamanli-Haus, 1750.jpg|Tripoli, hiša Karamanli
File:WLANL - E V E - Interior of ING Building.jpg|Notranjost zgradbe ING, Edmonton, Kanada
File:Rakibkhaaneh-4.jpg|Dvorišče in bazen v Rakib-khaaneh dvorcu v Isfahanu, Iran
File:Patio central asep.JPG|Centralni patio v Buenos Airesu, Antonio Ballvé Penintetiary Museum
File:Perumacheri AUP School.JPG|Šolsko dvorišče v Kannurju, Indija
</gallery>
 
== Glej tudi ==
* [[seznam dvorcev v Sloveniji]]
* [[kraljeva pfalca]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{struct-stub}}
{{Commons category|courtyards}}
{{Wiktionary}}
 
[[Kategorija:Dvorci|*]]