Frida Kahlo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pp ref
m pp ref
Vrstica 33:
Kahlo se je rodila, živela in umrla v svojem domu v Ciudad de Méxicu, v tako imenovani Modri hiši. Kot svoj rojstni dan navaja 7. julij 1910, po rojstnem listu pa naj bi se rodila 6. julija 1907. Govori se, da je Kahlo želela, da njeno rojstno leto sovpada z letom začetka [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]], da se njeno življenje začne z rojstvom moderne Mehike. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in [[domorodna ljudstva Amerike|avtohtone]] tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli.<ref name=broude>Norma Broude, Mary D. Garrard. ''The Expanding discourse: feminism and art history''. 1992, page 399</ref>
 
Kultura [[Mehika|Mehike]] in kulturna tradicija [[Ameriški indijanci|ameriških indijancev]] sta pomembni za njena dela, ki so jih včasih označevali kot ''[[naivna umetnost|naivo]]'' ali kot [[ljudska umetnost|ljudsko umetnost]].<ref>{{Cite book|last=Karl|first=Ruhrberg|authorlink=|coauthorsauthor2=Manfred Schneckenburger;|author3= Christiane Fricke;|author4= Klaus Honnef|title=Frida Kahlo: Art of the 20th Century: Painting, Sculpture, New Media, Photography|publisher=Benedikt Taschen Verlag GmbH|year=2000|location=Köln|page=745|isbn=3-8228-5907-9}}</ref> Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.<ref name=broude />
 
Kahlo je imela burno poroko z znanim mehiškim umetnikom [[Diego Rivera|Diegom Rivero]]. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem, številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica. Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«<ref name=pp>[http://books.google.es/books?id=s_ZdPsktyjEC&q=you+got+talent#v=onepage&q=you%20got%20talent&f=false Andrea Kettenmann, Frida Kahlo. ''Frida Kahlo, 1907–1954: pain and passion'' page 27]</ref> Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«<ref>Levine, Barbara. Finding Frida Kahlo: An Unexpected Archive. New York: Princeton Architectural, 2009. Print.</ref>
Vrstica 94:
== Posmrtno priznanje ==
[[Slika:Coyoacán día de muertos 08.jpg|thumb|Slika Fride za Dan mrtvih v Museo Frida Kahlo]]
Če se izvzame nakup Louvrea leta 1939, so dela Fride Kahlo postala splošno priznana šele desetletja po njeni smrti. Pogosto se jo je omenjalo samo kot soprogo [[Diego Rivera|Diega Rivere]]. Za široko javnost je postala poznana še konec sedemdesetih, na začetku osemdesetih, ko se je začel v Mehiki uveljavljati umetniški slog, znan kot »Neomehikanizem«.<ref name=Emerich>{{cite book|last=Emerich|first=Luis Carlos|authorlink=Luis Carlos Emerich|title=Figuraciones y desfiguros de los ochentas|publisher=Editorial Diana|year=1989|location= Mexico City|isbn=968-13-1908-7}}</ref><ref name=jan1990>{{cite journal|last=Helland|first=Janice|title=Aztec Imagery in Frida Kahlo's Paintings|journal=Woman's Art Journal|date=Fall 1990/Winter 1991|volume=11|pages=8–13|url=https://www.msu.edu/course/ha/240/fridakahlo.pdf|accessdate=26 June 2013}}</ref> V tem času se je začelo priznavati za umetnike, kot je bila Kahlo, [[Abraham Ángel]], [[Ángel Zarraga]] in drugi, zaslovele so klasične koledarske slike in njih avtor [[Jesus Helguera]] <ref name=Emerich/>
 
V osemdesetih so ji tudi drugi dejavniki pomagali, da je postala bolj poznana. Prvo retrospektivo del Fride Kahlo zunaj Mehike (razstavljena so bila poleg fotografij [[Tina Modotti]]), sta maja 1982 v Whitechapel Gallery v Londonu organizirala in uredila [[Peter Volne]] in [[Laura Mulvey]]. Razstavo so kazali tudi na Švedskem, v Nemčiji, na Manhattani in Mexico Cityju. 1983 je Hayden Herrera objavil vplivno biografijo,'' Frida: biografija Fride Kahlo'', ki je postala uspešnica po vsem svetu.<ref name="Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter" /> Raquel Tibol, mehiška umetnica in Fridina prijateljica, je napisala »Frida Kahlo: una vida abierta«.<ref>Tibol, Raquel (original 1983, English translation 1993 by Eleanor Randall) ''Frida Kahlo: an Open Life''. USA: University of New Mexico Press. ISBN 0-8263-1418-X</ref> Druga dela o njej so med drugim biografija Terese del Conde in besedila drugih mehiških kritikov in teoretikov, kot so Jorge Alberto Manrique.<ref name=Emerich/>