[[Slika:Tyrian-Purple.svg|thumb|right|230px|Kemična struktura glavne sestavine škrlata, '''6,6′-dibromoindigo''']]
'''Škrlat''' ali '''purpur''' je [[snov]], ki so jo [[Feničani]] uporabljali za [[barvanje]] [[tkanina|tkanin]]. Pridobivali so joga iz morskega polža [[ŠkrlatnikBodičasti volek|škrlatnikabodičastega voleka]] (''HaustellumBolinus brandaris''), ki iz [[Žleza|žlez]] izloča rumenkasto sluz, ta na svetlobi prehaja v purpurškrlat. Te polže so nabirali na obalah vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref>Ziderman, I.I. (1986). »Purple dye made from shellfish in antiquity«. ''Review of Progress in Coloration'' '''16''': 46-52.</ref> S to snovjo so tkanine barvali v več odtenkov, odvisno od časa namakanja tkanine v njej. Odtenki tkanin so tako obsegali širok [[spekter]], od rumene, modre, vijolične ali rdeče barve. Postopek barvanja je bil drag, zato so tovrstne dragocene tkanine lahko kupovali le najpremožnejši kupci. V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] so tako škrlatno obarvana oblačila nosili le visoki vladni uradniki.<ref>Jacoby, David. (1997). "Silk in Western Byzantium before the Fourth Crusade". '''V:''' ''Trade, Commodities, and Shipping in the Medieval Mediterranean'', str. 455f in opombe 17-19.</ref>
Za pridobivanje barvila so potrebovali veliko število polžev, kar je tudi eden od razlogov za visoko ceno snovi in posledično obarvanih tkanin. Barvanje je kasneje olajšala uporaba rastlinskih barvil, ki so jih pomorščaki prinesli s [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] ter [[Madeira|Madeire]].
