Volilni knez: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 6:
[[Slika:Balduineum_Wahl_Heinrich_VII.jpg|thumb|right|Kodeks ''Balduineus'' (okrog leta 1340) vsebuje prvo poznano uprizoritev kolegija volilnih knezov: volilni knezi, ki volijo kralja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII. Luksemburškega]] so razpoznavni po grbih; od leve proti desni so to: nadškofi Kölna, Mainza in Trierja, renski palatin, saški vojvoda, mejni grof Brandenburga ter češki kralj.]]
 
Pri volitvah [[Nemški kralj|nemških kraljev]], ki so jih sprva volili vsi svobodnjaki in kasneje vsi državni knezi, so postajali nekateri vplivni knezi vse pomembnejši. Po [[Staufovci|staufovsko]]-[[Welfi|welfškem]] sporu za nemški prestol ob koncu 12. stoletja so v veljavnem glasovanju morali sodelovati nadškofi [[Mainz]]a, [[Köln]]a in [[Trier]]ja in [[Palatinat|renskiRenskega palatinpalatinata]]. Srednjeveška knjiga zakonov [[Saško zrcalo]] navaja v prvi polovici 13. stoletja šest volilnih knezov (ob omenjenih štirih še [[Saška (volilna kneževina)|saškega]] vojvodo in [[Brandenburg (volilna kneževina)|brandenburškege]] mejnega grofa; [[Češka|češkega]] kralja izloča, češ da ni Nemec) kot predvolivce. Leta 1257 je sedmerica volilnih knezov prvič sama volila kralja (in izvolila kar dva, Riharda iz Cornwalla in Alfonza X. Kastilskega, ker je češki kralj glasoval za oba). Ravno v interregnumu med izumrtjem dinastije Staufovcev in izvolitvijo [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] za nemškega kralja leta 1273, so volilni knezi začeli delovati kot zaokroženo volilno telo, kolegij volilnih knezov. V tem času so si prisvojili veliko državne posesti in pomembne državne pravice.
 
Na zasedanju kolegija volilnih knezov v [[Rhens]]u leta 1338 so proglasili kot pravno veljavno večinsko glasovanje, to se pravi, da kralja lahko izvolijo že štirje volilni knezi. Ta način je leta 1356 uzakonila [[Zlata bula (1356)|zlata bula]] cesarja Karla IV. Luksemburškega, ki je postala temeljni zakon cesarstva. Z zlato bulo so dobili volilni knezi pisno potrditev pravice, da se smejo sestajati in razpravljati o državnih zadevah. Kolegij volilnih knezov, ki ga je vodil volilni knez-nadškof Mainza, je bil od 15. stoletja 1. kolegij (kurija, zbor) ''reichstaga'', državnega zbora Svetega rimskega cesarstva.