Fortifikacija: Razlika med redakcijama

'''Fortifikácija''' (lat. ''fortificatio'') jeso znanostvojaške okonstrukcije utrjevanjuali položajaobjekti, zaradinamenjeni obrambeutrjevanje predobmočja napadomv obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru. Termin se tudi uporablja kot [[sinonim]] za razne [[utrdba|utrdbe]] oziroma utrjena mesta ter za sam proces utrjevanja oziroma gradnje utrdb; obrambni objekt v katerem je nameščena vojaška posadka zaradi nadzora nekega širšega prostora ali za pribežališče prebivalstva v primeru sovražnega napada.

Utrdbe se pojavljajo v najrazličnejših velikostih in oblikah; nekatere so le dolge linije kot [[Hadrijanov zid]] ali Veliki [[Kitajski zid]], druge so bolj ali manj okrogle kot [[obzidje]] na vrhu griča, nekatere so pravokotne kot [[Normani|normanski]] stolp, druge spet nepravilne in mnogokotne kot npr. mestna obzidja. Vse so zgrajene zato da so močne in ne da so lepe, vendar pa njihova masivnost in mojstrstvo s katerim so zidane, kažejo smisel za slog in vzvišenost.

Najprej so utrdbe gradili iz kolov ([[palisada]]), protja in zemlje, kjer je bilo to mogoče tudi iz kamenjakamna ([[citadela|citadele]]). Kasneje so se gradila velika obzidja, ki so obkrožala večja mesta (največji sta bila [[Babilon]] in kitajski [[Xi'an]]), zato se pojem utrdbe veže samo na dodatno utrjeno in opremljeno mesto na takem obzidju.

Rimski ''castrum'' in bizantskabizantinska ''poljska utrdba'' sta imele dolge tanke zidove in tanke stolpe, ker je bila njihova vloga predvsem odgovor velikimveliki vojaški moči, ki je morala nameriti čim več orožja na sovražnika. Na vrhu takih utrdb so bile dodane lesene galerije podprte s konzolami, stolpi pa postavljeni glede na konfiguracijo terena (npr. [[Saône]] v [[Sirija|Siriji]] iz 11. stoletja). V svoje mestno obzidje so Bizantinci občasno vgradili tako imenovane "zavite vhode", katerih oblika je silila napadalce da so se morali večkrat obrniti in tako pokazati hrbet ali bok, ki običajno ni bil zaščiten s ščitom (npr. mestno obzidje [[Konstantinopel|Konstantinopla]]).

Na Vzhodu se je obdržala vodilna avtoriteta države, na Zahodu pa je ta razpadla, zato se kamnite utrdbe niso gradile več stoletij z izjemo [[Vizigoti|Vizigotske]] obnove rimskih zidov v [[Carcassonne]]u v [[Francija|Franciji]] v 6. stoletju.

*[[mota (grad)|mota]] - visok stolp na umetni vzpetini obkrožen z jarkom za gospodarja in spremstvo in

*podgradjo (angl. ''bailey'') – prostrano področje nepravilne oblike ograjeno s kolipalisado za kmete in živino.

Najbolj znanznana utrdba je najbrž [[Londonski Tower of London|White Tower]] v [[London]]u, ki jo je začel graditi [[Viljem Osvajalec]] v 11. stoletju, in kasnejši [[grad Dover|Dover]]ski stolp in utrdba v Carisbrookeu.

[[Križarji]] niso imeli dovolj ljudi, zato so gradili masivne in vijugave zidove z izstopajočimi stolpi s kompliciranimi vhodi. Veliki vojaški redovi, hospitalci[[Malteški viteški red|Hospitalci]] in templarji[[Templjarji]] so imeli različne sloge gradnje. Za "hospitalski slog", ki je doživel razcvet z utrdbo [[Krak des Chevaliers]] v Siriji v 13. stoletju, so bili značilni okrogli ali podkvasti stolpi smelo izpostavljeni, koncentrične linije fortifikacije, zaviti vhodi, dobro postavljene [[strelnica|strelnice]] in masivnost konstrukcije.

Notranje utrdbe [[Manzanàres el Real]] v [[Španija|Španiji]], iz poznega 15. stoletja, dominirajo zunanjim tako, da so bili napadalci istočasno pod navskrižnimnavzkrižnim ognjem z ene in z druge strani.

V 14. in 15. stoletju so stolpi na zunanjem obzidju postali okroglejši in debelejši, da bi lahko vzdržali napad [[oblegovalna naprava|oblegovalnih naprav]] in [[topništvo|topništva]]. Topovi, pa tudi centralizirane vlade, ki so imele dovolj sredstev za izvedbo daljših obleganj, so naposled privedli do nazadovanja pomembnosti utrdb.