Fortifikacija: Razlika med redakcijama

Rimski ''castrum'' in bizantska ''poljska utrdba'' sta imele dolge tanke zidove in tanke stolpe, ker je bila njihova vloga predvsem odgovor velikim vojaški moči, ki je morala nameriti čim več orožja na sovražnika. Na vrhu takih utrdb so bile dodane lesene galerije podprte s konzolami, stolpi pa postavljeni glede na konfiguracijo terena (npr. Saône v Siriji iz 11. stoletja). V svoje mestno obzidje so Bizantinci občasno vgradili tako imenovane "zavite vhode", katerih oblika je silila napadalce da so se morali večkrat obrniti in tako pokazati hrbet ali bok, ki običajno ni bil zaščiten s ščitom (npr. mestno obzidje [[Konstantinopel|Konstantinopla]]).
 
Na Vzhodu se je obdržala vodilna avtoriteta države, na Zahodu pa je ta razpadla, zato se kamnite utrdbe niso gradile več stoletij z izjemo Vizigotske obnove rimskih zidov v [[CarcassoneCarcassonne]]u v Franciji v 6. stoletju.
 
V 11. stoletju so Normani začeli menjati lesene palisade s kamnitim obodom in te utrdbe oblikovati v dveh delih:
27.163

urejanj