Geografija Namibije: Razlika med redakcijama

Namibijska pokrajina je sestavljena v glavnem iz petih geografskih območij, vsako ima značilne abiotske razmere in rastlinstvo, ki se ponekod razlikuje, ponekod pa je prekrivan: osrednja planota, puščava [[Namib]], [[Veliki rob, Južna Afrika|Veliki rob]], obsežni ravniki in puščava [[Kalahari]].

Osrednja planota se razteza od severa proti jugu. Na severozahodu meji na Obalo okostij, na jugozahodu na puščavo Namib in njene obalne ravnice, [[Oranje (reka)|reko Oranje]] na jugu in puščavo Kalahari na vzhodu. Na planoti je najvišjanajvišji točkanamibijski Namibije, goravrh [[Königstein (gora)|Königstein]] (Kraljevi kamen) z nadmorsko višino]], 2606 mmetrov. <ref name="elevation">[http://landsat.usgs.gov/gallery/detail/367/ Landsat.usgs.gov]</ref> Na široki, ravni planoti živi večina prebivalcev Namibije in tu je večina gospodarskih dejavnosti. Tudi [[Windhoek]], glavno mesto, je tu, pa tudi večina obdelovalnih površin. Čeprav obdelovalna zemljišča pokrivajo le 1 % Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. <ref name="World Almanac 2004">World Almanac. 2004.</ref>

Abiotske razmere so podobnipodobne tistimrazmeram ob Velikem robu, vendar je topografska zapletenost manjša. Poletne temperature lahko dosežejo 40 °C, pozimi so pogoste zmrzali.

Puščava [[Namib]] soje široka prostranstvaozemlje izjemno suhih prodnih ravnin in sipin,. kiRazteza se razteza vzdolž celotne obale, v širino pa med 100 do več sto kilometrov. PovršineObmočja puščavev Namibpuščavi vključujejo [[Obala okostij|Obalo okostij]] in, [[Kaokoveld]] na severu in obsežno ''Namibskonamibsko peščeno morje'' vzdolžob osrednjeosrednji obaleobali. <ref name="Spriggs, A. 2001.(AT1315)">Spriggs, A. 2001.(AT1315)</ref> Pesek, ki sestavlja peščeno morje, je posledica erozijskih procesov v dolini reke Oranje in na južnejših območjih. SVodotoki, peskomki nasičenas rekaseboj odložinosijo svojeogromno breme v Atlantikupeska, ki ga potemodložijo naob kopnemustjih odložijoAtlantskega ocena, obalni tokovi. Prevladujepa jugozahodniga veter,raznesejo kidalje. gaPrevladujoči pesekjugozahodni natovetrovi dvignedvignejo in odložiga odložijo v obliki masivnih sipin na širokoširokem peščenopeščenem morjemorju, ki so največje peščene sipine na svetu. Na območjih, na katerih je peska manjso zaradi nezmožnosti,rečnih dastrug bipeščene prečkalsipine korita rekzamejene, vetrovi ustvarjajorazpihajo velikepesek peščenein ravnice.nastajajo Navelika mnogihkamnita območjihobmočja. vV puščavi je malo rastlinja, nekaj lišajev najdemo na prodnih ravnicah in v suhih rečnih strugah, kjerv imajokaterih rastlinekorenine dostoplahko dodosežejo podzemnepodzemno vodevodo.

[[Veliki rob, Južna Afrika|Veliki rob]] se hitro strmo dvigne na več kot 2000 metrov nadmorske višine. Povprečne temperature in temperaturna območja se povečajo, ko se premikapremikamo proti notranjostinotranjost državeproč od hladnihhladnega vodaAtlantskega Atlantikaoceana, medtem ko se dolgotrajne obalne [[megla|meglice]] počasi zmanjšujejo. Čeprav je območje kamnito s slabo razvitimi tlemi, je kljub temu precej plodnejše kot puščava Namib, ker so poletni vetrovi prisiljeni izločiti vlago kot padavine. <ref name="Spriggs, A. 2001.(AT1316)">Spriggs, A. 2001.(AT1316)</ref> Voda je skupaj s hitro spreminjajočo se topografijo odgovorna za oblikovanjeoblikuje [[habitat|mikrohabitatovmikrohabitate]], ki ponujajo ogromno organizmov. Veliko je [[endemit|endemičnih]]. Rastlinstvo vzdolž roba se spreminja po obliki in gostoti z združbami, od gostih gozdov do grmičastih območij z razpršenimi drevesi. Najdemo številne vrste [[Akacija|akacij]], pa tudi trave in drugimidruge grmičastimigrmičaste rastlinamirastline.

Obsežni ravniki (angleško ''bushveld'') so v severovzhodni Namibiji ob angolski meji in v Caprivijevem pasu, ki je ostanek ozkega prehoda, razmejenega za [[nemško cesarstvo]] za dostop do reke [[Zambezi]]. Območje ima bistveno več padavin kot drugje po državi, v povprečju okoli 400 mm letno. Temperature so tudi hladnejšenižje in zmernejše, približna nihanja so med 10 in 30 °C. Območje je na splošno ravno, tla peščena, kar omejuje njihovo sposobnost zadrževanja vode. <ref name="Cowling, S. 2001">Cowling, S. 2001.</ref> V severnoosrednji Namibiji je v bližini ena najpresenetljivejših značilnosti narave [[Etoška kotanja]]. Večino leta je suha, slana pustinja, vendar v vlažnem obdobju nastane plitvo jezero, ki je pokriva veliko več kot 6000 km². Območje je ekološko in življenjsko pomembno za veliko ptic in živali iz okoliške savane, ki se zbirajo, ko jih poletna suša prisili, okrog razpršenih vodnjakov, ki sestavljajo obročasto kotanjo. Območje ''bushveld'' je pri Svetovnem skladu za naravo (World Wildlife Fund) opredeljen kot del angolskeangolskega ''mopanskega gozdnatega ekološkega območja'', ki se razteza na sever čez reko Kunene v sosednjo Angolo.

Puščava [[Kalahari]] je morda v Namibiji najbolj znana geografska posebnost. Sega v JužnoafriškoJužno republikoAfriko in Bocvano. ter ima različna lokalna okolja, odIma zelo suhe peščene puščave do območij, ki kljubujejo opredelitvi puščava, kot je ekoregija Karoo sukulent. V njej raste več kot 5000 vrst rastlin, skoraj polovica je endemičnih, ter ena tretjina [[Sukulenta|sukulent]] (sočnic) na svetu.

Tukaj sta puščava Namib in [[narodni park Namib - Naukluft]]. Namibijska obalna puščava je najbogatejši vir diamantov na svetu, zaradi česar je Namibija največja svetovna proizvajalka draguljarskih [[diamant]]ov. Razdeljena je na severno Obalo okostij in južno Diamantno obalo. Zaradi lege obale na točki, na kateri hladna voda Benguelskega toka doseže Afriko, je tam velikokratpogosta zelo gosta megla. <ref>{{cite web|url=http://www.geographia.com/namibia/|title=An Introduction to Namibia|publisher=www.geographia.com|accessdate=9 October 2009|last=|first=}}</ref>

Ob obali prevladuje hladno vreme, Benguelski tok Atlantskega oceana teče na sever in prinaša zelo malo padavin (50 mm letno ali manj), pogosto je gosta megla in pozimi so na splošno nižje temperature kot v preostalem delu države. Občasno pihapihata [[gornik]] (''bergwind'' ali oosweer), padajoči veter z gora v doline (afrikansko vzhodno vreme) ter vroč suh veter iz notranjosti proti obali. Ker je prostor za obalo puščava, se lahko ti vetrovi razvijejo v peščene viharje s peskom, ki se odlaga v Atlantski ocean, kar je vidno na satelitskih posnetkih.

[[Image:Sandstorm while driving from Swakopmund to Walfish Bay, 2005.jpg|thumb|right|250px|Cesta med Swakopmundom in Zalivom kitov (Walvis Bayem) v Namibiji]]

Glavno in največje mesto je Windhoek, ki je v središču države. Tu je sedež osrednje upravne regije, mednarodnega letališča Hosea Kutako in glavno železniško vozlišče. Druga pomembna mesta so:

* Zaliv kitov (Walvis Bay), pristanišče, mednarodno letališče, železniško križišče

* OshakatiOšakati, glavni poslovni center na severu, železniško križišče

* OtjiwarongoOtjivarongo, glavni poslovni center vsrednjega srednje-severnega dela, železniško križišče

* Rundu,

'''Lega''': Južna Afrika, meji na južni Atlantski ocean, je med [[Angola|Angolo]] in [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]]

* najsevernejša točka – neimenovani kraj na meji z Angolo v reki Kunene takoj zahodno od Epupskih slapov na območju Kunene