Redakcija: 10:54, 14. julij 2016 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj →‎Zgodovina ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:53, 20. avgust 2016 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj m →‎Zgodovina Novejše urejanje →
Vrstica 12: == Zgodovina == Najprej so utrdbe gradili iz kolov ([[~~palisade~~palisada]]), protja in zemlje, kjer je bilo to mogoče tudi iz kamenja ([[citadela\|citadele]]). Kasneje so se gradila velika obzidja, ki so obkrožala večja mesta (največji sta bila [[Babilon]] in kitajski [[Xi'an]]), zato se pojem utrdbe veže samo na dodatno utrjeno in opremljeno mesto na takem obzidju. Rimski ''castrum'' in bizantska ''poljska utrdba'' sta imele dolge tanke zidove in tanke stolpe, ker je bila njihova vloga predvsem odgovor velikim vojaški moči, ki je morala nameriti čim več orožja na sovražnika. Na vrhu takih utrdb so bile dodane lesene galerije podprte s konzolami, stolpi pa postavljeni glede na konfiguracijo terena (npr. Saône v Siriji iz 11. stoletja). V svoje mestno obzidje so Bizantinci občasno vgradili tako imenovane "zavite vhode", katerih oblika je silila napadalce da so se morali večkrat obrniti in tako pokazati hrbet ali bok, ki običajno ni bil zaščiten s ščitom (npr. mestno obzidje [[Konstantinopel\|Konstantinopla]]).

Fortifikacija: Razlika med redakcijama