Obalna geografija: Razlika med redakcijama

'''Obalna geografija''', tudi '''litoralna geografija''', je znanost o dinamičnem vmesniku med [[ocean]]om in [[kopno|kopnim]], ki vključuje [[fizična geografija|fizično geografijo]] (tj. obalna [[geomorfologija]], [[geologija]] in, [[oceanografija]]) in, [[antropogeografijoaantropogeografija|antropogeografijo]] ([[sociologija]] in [[zgodovina]]) obale. Obalna geografija vključujeVključuje razumevanje procesov [[erozija|erozije]], posebej delovanja [[vodni val|valov]], gibanja [[sedimentne kamnine|sedimentov]] in [[vreme]]na, ter tudi načine, s katerimi so ljudje v stiku z [[obala|obalo]]. Obalna geografija je del geografije, ki vključuje njeno fizično in antropogeno področje, ter raziskuje dinamični vmesnik med oceanom in kopnim.

[[Slika:Portcampbellcliffs.jpg|desno|thumb|175px|Port Campbell v južni Avstraliji je obalnaobalno linijaobmočje visoke energije.]]

Valovi različnih jakosti, ki stalno udarjajo ob obalo, so glavno gibalo in oblikovalci obale. Kljub enostavnosti tega procesa, se razlika med valovi in skalami, ob katere valovi udarjajo valovi, kaže v različnih oblikah.

Učinek valov je odvisen od njihove moči. ZmogljiviMočni, uničujoči valovi se pojavljajo na visoko energetskihvisokoenergetskih obalah in tipično v zimskem časupozimi. Zmanjšujejo količino trenutno prisotnih sedimentovusedlin na obali, ki jih odnašajo globlje v morje. Konstruktivni, šibkiŠibki valovi so značilni za nizkoenergijske obale in se pojavljajo predvsem v poletnih mesecihpoleti. So nasprotni zod uničujočimiuničujočih valovivalov in večajopovečujejo velikost obaleobalo, saj nanašajonanjo nalagajo usedline na obalo.

Eden od najpomembnejših transportnihnačinov prinašanja mehanizmovusedlin nastane zaradi loma valov. Ker valovi redko udarjajo ob obalo pod pravim kotom, nastopi gibanje vode navzgor proti obali (pranje) nastopi pod ostrim kotom. Vendar paToda vračanje vode (spiranje) potekateče pravokotno na obalo, kar povzroči, gibanjeda se materialasnovi izz obale nalagajo bočno, poševno. To gibanje je znano kot obalni pomikpremik ali ''drift''. NeskončenNa cikelvseh pranjaobalah inje spiranjamogoče invideti rezultirajočeganeskončen obalnegacikel driftapranja jein mogočespiranja opazititer naposledično vsehobalnega obalahpremika.

[[Slika:RhossiliBeach.jpg|175px|thumb| Rhossili v Walesu predstavljaje nizkoenergetskonizkoenergetska obalo.obala]]

Verjetno je najpomembnejši učinek obalnega drifta ali premika (angl. ''longshore drift'') je postopek, s katerim se sedimenti usedline nenehno premikajo vzdolž delovanja valov. Obalni premik nastane zaradi udarcev valov na obalo pod kotom, ki nato dvigne sedimentusedlino (pesek) na obali in ga nosi od obale pod kotom (spiranje). SedimentUsedlino nato dvigne naslednji val, ki gajo prenese nekoliko nižje ob obali, kar ima za posledico neprekinjeno gibanje sedimentovusedlin v eno smer. To je razlog, zakajda so dolgi pasovi obale pokriti sz sedimentiusedlinami in ne le območje okoli ustja reke, ki je glavni vir za obalne usedline. Litoralni premik temelji na stalnem dotoku sedimentovusedlin iz reke,. in čeČe je dotok prekinjen ali sedimentusedlina upadepade v podmorske kanale na kateremkolikjer mestukoli ob obali, to lahko dodatno ogoli obalo.

Litoralni premik pomaga ustvariti številne reliefne oblike, vključnotudi pregrade, zalive in ožine. Delovanje tega gibanja se na splošno služiuporablja za okrepitev obale, saj ustvarjanje pregrad odreže zalive od morja, medtem ko se sedimentusedlina običajno nabira v zalivu, ker so valovi tam šibki (zaradi valoloma), jih odnaša izz izpostavljenih rtov. Pomanjkanje sedimentausedlin na rtih onemogoča zaščito pred valovi in jih naredipostanejo bolj občutljive naza erozijo, medtem ko akumulacijazbiranje sedimentovusedlin v zalivu ščiti zalive pred nadaljnjo erozijo in jih naredi prijetne za rekreacijo.

* [[Veter|Vetrovi]], ki pihajo vzdolž obale, dvignejo pesek in ga prenesejo na višji nivo, s čimer se ustvarjajo obalne peščene sipine.

* [[Dež]], ki pada na obalo, erodira skale in odnaša erodiranerodirane materialsnovi na obalo in jo s tem ustvarja.

* Toplo [[vreme]] lahko poveča biološke procese, ki se lahko nato dogajajo še hitreje. VNa tropskih območjih, nekatere rastline in živali ščitijo skale pred erozijo, medtem ko druge rastline in živali dejansko jedo kamenje.

* [[temperatura|Temperature]], ki se gibljejo od tistih nižjih do tistih nad [[ledišče]]m vode, imajo za posledico erozijo zaradi zamrzovanja in tajanja, kadar je več kot nekaj stopinj pod lediščem, morje zamrzne.

VNa tropskih območjih so še posebej pomembne rastline in živali, ki ne bopovzročajo samo povzročajo razpadrazpada kamenja, ampak so tudi sami vir sedimentovusedlin. Lupine in okostja mnogih organizmov so zgrajenezgrajeni iz kalcijevega karbonata, njihov propad ustvarja usedline [[apnenec|apnenca]] in [[glina|gline]].

Glavni fizikalni erozijski proces na obalah je rast kristalov [[sol]]i. Veter nanaša sol na skale, kjer se absorbiravsrka v tanke pore in nato razgrajuje v skalo. PrideVoda do izhlapevanja vodeizhlapeva, sol se kristalizira in s tem ustvarja pritisk, ki lahko odlomi kos kamnine. Na nekaterih obalah se kalcijev karbonat veže z drugimi sedimentiusedlinami in ustvari skalnate obale, vna toplejših območjih pa kamnite sipine.

Na Zemlji se morska gladina redno dviga in pada zaradi podnebnih sprememb. V hladnih obdobjih je večina vode na Zemlji shranjena v obliki [[led]]u v [[ledenik]]ih, medtem ko se v toplejšem obdobju ta topi in dviga morsko gladino, ki preplavi več zemljišč. Morska gladina je trenutnozdaj precej visoka, medtem ko je bila pred 18.000 leti, v [[ledena doba|ledeni dobi]] [[pleistocen]]a, precej nizka. GlobalnoSvetovno segrevanje bi lahko povzročilo nadaljnje povečanje v prihodnosti, kar je tveganje za obalna mesta, saj bi bila mnoga mesta poplavljena že ob majhnem dvigu morske gladine. KotKo se morska gladina viša, nastajajo [[fjord]]i (potopljene ledeniške doline) in [[riasria|rii]]i ali potopljene rečne doline. Fjordi imajo običajno strme skalne brežine, potopljene rečne doline pa imajo dendritične drenažne vzorce, značilne za odvodnjavanje območja. [[Tektonska plošča|Tektonske plošče]], ki plavajo na [[Zemlja|Zemlji]], se lahko dvigajo ali spuščajo zaradi spremembe pritiska in prisotnosti ledenikov. Če se obala premakne glede na drugo ploščo navzgor, to imenujejoimenujemo [[Izostazija |izostatična]] sprememba in s tem se tvoriustvari vzvišenapovišena obala.

Ta pojav je mogoče videti v Veliki Britaniji nad linijo, ki povezuje estuarija rek Wash in Severn. Kopno je bilo tam v zadnji ledeni dobi prekrito z ledenim pokrovom. Teža ledu je povzročila tonjenje severovzhodne Škotske in iztiskanje jugovzhoda, ki se je pod to silo dvignil. KotKo se je ledeni pokrov umikal, se je dogajalnastajal obratninasprotni proces, saj kopno ni več nosilo take teže.. Glede na trenutne ocene jugovzhodni del tone s hitrostjo približno 2 mm na letoletno, medtem ko se za isti odstotek dviga severovzhodna Škotska.

Če obala nenadoma spremeni smer, zlasti okoli estuarija, obstajaje verjetnostverjetno, da sebo formiranastala [[morska ožina]]. Litoralni premik potisne usedline vzdolž obale,. ko taKo doseže ovinek, se obalni premik lahko ne zavrti vedno lahkoz sedimentusedlino, zlasti v bližini estuarija, kjer lahko zunanji tok reke lahko sedimenteusedline potisne stran od obale. PodročjeObmočje je lahko tudi lahko zaščiteno pred delovanjem valov, ki preprečujejo odvijanje litoralnegalitoralno gibanjagibanje. Na strani rta, ob katerega udarjajo šibkejši valovi, lahko pod vodo zastanezastanejo pesek in drugdruge težjitežje materialsnovi. To omogoča manjšim sedimentomusedlinam zagotavlja dober prostor za dvig morske gladine. SedimentKo se, po tem kousedlina zaobide rt, se začne kopičiti na nasprotni strani in se ne premika vzdolž obale, ker je zaščitenzaščitena z rtom in ožino.

Počasi se sedimentusedlina preprosto nabira na tem področjuobmočju, širi ožino navzven in tvoridela peščeno barierooviro. Medtem se bo smer vetra spremenila in bo pihal iz druge smeri. V tem obdobju bo sedimentusedlina potisnjenpotisnjena vzdolž druge smeri. Ožina bo začela rasti nazaj in ustvarila "okljuk". Nato bo ožina ponovno rastlarasla v prvotno smer. Ožina bo sčasoma nehala rasti, ker ne bo dovolj zaščitena pred erozijo valov ali zato, ker bodo estuarijski tokovi odnašali sedimenteusedline. Običajno se v slanih ali mirnih vodah v ozadju ožine oblikuje [[Slanišče (geologija) |slanišče]], tj. slano močvirno področjeobmočje. Ožine se običajno oblikujejo okoli valobranov v umetnih pristaniščih in zahtevajo poglabljanje dna.

Občasno, če neČe obstajani estuarijestuarija, je možnamogoča rast ožine na nasprotni strani zaliva, pri čemer se ustvarinastane greben ali pregrada. Pregrade se pojavljajo v različnih oblikah, vse pa so oblikovane na podoben načinpodobno kot ožine. Običajno zaprejo zaliv in ustvarijo [[laguna|laguno]]. Lahko premostijo dva rta ali ju združijo s kopnim. Ko se otok spoji s kopnim prekoprek grebena ali pregrade, se imenuje [[tombolo]] (morska peščena sipina, ki povezuje kopno z bližnjim otokom). To se običajno pojavi zaradi loma valov, lahko pa tudi z izostatičnimi spremembami, tudi s spreminjanjem višine kopna (npr. ''Chesil Beach''). Primer tombolaTombolo je mogoče videti ob obali Holderness.

*Codrington, Stephen. Planet Geography 3rd Edition (2. prosinca 2006.) 8. poglavljepoglavje [1]

* [http://www.coastalresearch.nl/glossary#description Besednjak pojmov, uporabljenih v obalni geografiji]