John Lyly: Razlika med redakcijama

Pri šestnajstih je postal študent na kolidžu [[Magdalen College, Oxford|Magdalen]] na [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], kjer si je leta 1573 pridobil diplomo, dve leti kasneje pa je še magistriral. Leta 1574 je na istem kolidžu poskusil nadaljevati s podiplomskim študijem, vendar je bil zavrnjen. Nekaj sicer piše o tem v prvem ''Euphuesu'', vendar ne poda razloga, zakaj je bil zavrnjen. Kronist in starinar [[Anthony Wood]], ki je deloval stoletje kasneje, o tem zapiše, da LylyjaLylyija študij nikoli ni posebej zanimal in da je bil bolj pesniški tip človeka.<ref> Wood, Anthony. [https://books.google.si/books?id=nolPAAAAYAAJ&pg=PA357&redir_esc=y&hl=sl#v=onepage&q&f=false Athenae Oxonienses:An exact history of all the writers and bishops who have had their education in the University of Oxford.] To which are added the Fasti, or Annals of the said University. London (1813) 1:676.</ref>

Potem, ko je zapustil Oxford, kjer je dobil status duhoviteža, si je Lyly pridobil naklonjenost dvornika kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] [[William Cecil, 1. Baron Burghley|Lorda Burghleyja]]. »Ta modri človek«, piše v Glasse for Europe, v drugem delu ''Euphuesa'' (1580). Lyly je postal zasebni tajnik Burghleyevega zeta [[Edward de Vere, 17th Earl of Oxford|Edwarda de Vereja, grofa Oxforda]], dramatika, kateremu je posvečen drugi del ''Euphuesa''. 1577 je že kazalo, da se je sprl s svojim zaščitnikom okoli govoric o večji vsoti mecenskega denarja, ki naj bi ga prejel bodisi od Lorda Burghleyja oziroma ElizabezeElizabete I., ki pa so se izkazale za neutemeljene. Vseeno so bile možnosti, da bi se vključil v kraljevi dvor, s tem onemogočene. Leta 1578 je napisal prvi del ''Euphuesa'', ki je izšel naslednjo pomlad. Delo je takoj poželo uspeh. Istega leta mu je bil priznam naziv Magistra umetnosti (Master of Arts, MA) na [[Univerza v Cambridgu|Univerzi v Cambridgu]]. Tudi iskanje priložnosti pri ceremoniarju [[Edmund Tylney|EdmundomEdmundu TylneyTylneyju]], ki je skrbel za kraljeve slovestnosti, mu ni prineslo željenega učinka. Drugače je bilo z literarno javnostjo, ki se ji je priljubil še drudi del ''Euphesa'' (1580).

Za nekaj časa je Lyly veljal za najbolj popularnega in modnega med angleškimi avtorji, in je užival je čast avtorja »nove angleščine«. Po objavi ''Euphuesa'' se zdi, da je Lyly popolnoma opustil obliko novele, in se posvetil skoraj le izključno pisanju dramatike s pretežno istimi lahkotnimi in duhovitimi vsebinami. Drami ''Campaspe'' ter ''Sapho in Phao'' sta bili uprizorjeni pred kraljico leta 1582. Vsega skupaj jih je bilo uprizorjenih pred kraljicoje verjetno osem LylyjevihLylyijevih iger, ponovljene so bile tudi pred širšo javnostjo v Blackfriars Theatre. Poskočni živi in barviti dialogi, pogosta namigovanja na osebe in dogodke so bile značilnosti tudi teh dram, javnosti pa je ta lahkotnost ugajala.

V drugi peticiji leta 1593 je Lyly opisal svoje globoko razočaranje, saj se je leta in leta trudil, služil svoji kraljici, ves čas imel upanje, verjel je praznim obljubam, ne glede na to pa je vse vodilo nikamor. LylyjevaLylyijeva nadaljnja usoda na dvoru ni znana, vsekakor mu ni uspelo doseči željene službe dvornega ceremoniarja. Da bi mu kraljica Elizabeta kakšno tolažilno nagrado, ni nikakršnih dokazov. Po 1590 je njegova literarna popularnost drastično upadla. Ljudje so se naveličali pretirano izumetničenega sloga. Umrl je reven in zanemarjen v zgodnjem delu vladanju [[Jakob I. Angleški|Jakoba I. Stuarta]]. Pokopan je bil v Londonu v St Batholomew-the-Less 20. novembra 1606. Bil je poročen, imel je dva sinova in hčer.

Čeprav je Euphues LylyjevoLylyijevo najbolj znano in vplivno delo v Elizabetinskem obdobju, so njegova dela zdaj občudovana zaradi fleksibilne uporabe dramatične proze in elegantnih vzorcev njihove konstrukcije.

Ostale LylyjeveLylyijeve igre vključujejo ''Love's Metamorphosis'' (čeprav je natisnjen leta 1601, gre verjetno za njegovo najzgodnejše delo – ohranjena verzija je verjetno prenova originalne verzije) in ''The woman in the Moon'', prvič natisnjena leta 1597. Vse razen zadnje so prozna dela. Deli ''A warning for Faire Women'' (1599) in ''The Maid's Metamorphosis'' (1600) so pripisani LylyjuLylyiju, vendar na nezanesljivih virih.

Prve izdaje vseh iger so izšle med 1584 in 1601, večina od njih pa med 1584 in 1592, ki so bila LylyjevaLylyijeva najuspešnejša ustvarjalna leta. Njegova pomembnost kot dramatika je bila zelo različno ocenjena. Njegovi dialogi so še vedno zelo daleč od [[Shakespeare|Shakespearovih]], vendar je hkrati velika prednost v nenadnosti in dinamičnosti, ki so izšla pred njim; predstavlja velik korak v angleški dramatični umetnosti. Shakespearjev slog je postal okretnejši in manj pedantnejši šele s komedijama ''[[Dvanajsta noč (Shakespeare)|Dvanajsta noč ali Kar hočete]]'' (Twelfth Night, 1601) in ''Mnogo hrupa za nič'' (Mucho Ado about Nothing, 1598/99).

Ena ali dve pesmi, predstavljeni v njegovih igrah, sta postali splošno priljubiljeni in nakazujeta na njegov pesniški talent. LylyeveLylyijeve drame bi mogoče bile nezanimive, plehke, izumetničene in puste za današnje občinstvo, kar pa ne določa njegovega statusa kot dramatika: miti, ki jih je vključeval v svoje drame, so se vključevali v takratno družbeno in dvorno okolje, zato vsebujejo namigovanja na v razne aferice in spletke, ki so bile takrat aktualne. ravzaprav sta bila njegov ugled in popularnost kot dramatika pomembna. Marsikdo, ki se je sprl z njim, se je bal, da bi ga Lyly posredno vključil v kakšno od njegovih komedij in bi ga občinstvo potem prepoznalo. Harveya je bilo strah, da bi Lyly napisal igro o njunem prepiru; Francis Meres ga uvršča kot »najboljšega za komedijo«. Dramatik naslednje generacije [[Ben Jonson]] ga imenuje za enega izmed najpomembnejših rivalov, ki jih je zasenčil Shakespeare.

Lyly brezje dvomav predstavljaomejenem veliksmislu vplivvplival na igre Williama Shakespeara, še posebno na romantične komedije. Lylyijeva ''Ljubezenske preobrazbe'' (Love's Metamorphosis) je imela velik vpliv na Shakespearjevo ''[[Ljubezni trud zaman (Shakespeare)|Ljubezni trud zaman]]'' (Love's Labour's Los), in ''Gallathea'' na ''[[Sen kresne noči]]'' (A Midsummer Night's Dream). Leta 2007 je Primavera Productions v Londonu na odru uprizorila ''Gallatheo'' (režija Toma Littler).