Živali: Razlika med redakcijama

Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name=scienceperspectives10/> Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>

Vse živali so [[heterotrof]]i, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi, nastalimi v drugih organizmih.<ref>{{cite book|last=Rastogi|first=V. B.|title=Modern Biology|year=1997|publisher=Pitambar Publishing|isbn=978-81-209-0496-5|page=3}}</ref> Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so [[zveri]], [[herbivor]]i, [[omnivor]]i in [[parazit]]i.<ref>{{cite book|last=Levy|first=Charles K.|title=Elements of Biology|year=1973|publisher=Appleton-Century-Crofts|isbn=978-0-390-55627-1|page=108}}</ref>

[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).<ref name="Ecology">Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.</ref> Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.<ref>[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.</ref> DrugaDrugi glavni način konzumiranja hrane imajo [[detritofag]]i, ki se hranijo z mrtvimomrtvo organsko snovjo.<ref>{{cite book |title=Geomorphology and environmental impact assessment |year=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-90-5809-344-8 |last1=Marchetti |first1=Mauro |last2=Rivas |first2=Victoria |page=84}}</ref> Včasih je težko ločevati ta dva načina [[Prehranjevanje|prehranjevalnega vedenja]], na primer kadar [[parazit]] preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različne [[Protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]] in načini, kako jih zaobiti.<ref>{{cite book |title=Ecology of marine fishes: California and adjacent waters |year=2006 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24653-9 |last1=Allen |first1=Larry Glen |last2=Pondella |first2=Daniel J. |last3=Horn |first3=Michael H. |page=428}}</ref>

Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastlinrastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge biomolekule. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO₂) in vodo (H₂O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]), s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.<ref name=scienceperspectives10>{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref> Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.<ref>{{cite book|title=Understanding Science: Upper Primary |last=Clutterbuck |first=Peter |page=9 |year=2000 |publisher=Blake Education |isbn=978-1-86509-170-9}}</ref>