Vida Juvan: Razlika med redakcijama

odstranjenih 26 zlogov ,  pred 4 leti
m
pnp
m (pnp)
m (pnp)
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.
 
Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta [[1928]] ter v [[1930.|tridesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pisala tudi prve mladinske [[radio|radijske igre]]. Nastopila je tudi v številnih [[televizija|televizijskih igrah]], [[film]]ih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih [[slovenski film|slovenskih filmih]]: ''[[Svet na Kajžarju (film)|]]''Svet na Kajžarju'']] ([[1952]]), [[Veselica (film)|''Veselica'']] ([[1960]]), ''[[Ples v dežju]]'' ([[1961]]), [[Samorastniki (film)|''Samorastniki'']] ([[1963]]), [[(Lucija (film)|''Lucija'']] ([[1965]]), [[Strah (film, 1974)|''Strah'']] ([[1974]]) in [[Nobeno sonce (film)|''Nobeno sonce'']] ([[1984]]).
 
Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem [[Slavko Jan|Slavkom Janom]] in preko njega v svaštvu s pisateljem [[Jože Čampa|Jožetom Čampo]] in literarnim zgodovinarjem [[Alfonz Gspan|Alfonzom Gspanom]].
153.926

urejanj