Alboin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje monarh |
nov uvod |
||
Vrstica 8:
| predecessor = [[Audoin]]
| successor = [[Klef]]
|
| issue = Albsuinda
| royal house = Gausi
| father = [[Audoin]]
| mother = Rodelinda
|
|
|
|
| place of burial = [[Verona]]
| religion = [[arijanstvo]]
Vrstica 22:
{{Infopolje Oseba|caption=''Umor Alboina'', slika [[Charles Landseer|Charlesa Landseera]] iz leta 1859}}
'''Alboin''' je bil legendarni kralj [[Langobardi|Langobardov]], ki je vladal približno od leta 560 do 572, * [[530]]. leta, [[Panonija]], † [[28. junij]] [[572]], [[Verona]], [[Langobardsko kraljestvo]].
Med njegovo vladavino so Langobardi končali svojo selitev iz porečja [[Laba|Labe]] v severno [[Italija|Italijo]], ki so jo osvojili v letih 569 do 572. Njihova naselitev je imela trajne posledice tako v Italiji kot v [[Panonska nižina|Panonski nižini]]. Po Alboinovi zmagi nad [[Gepidi]] leta 552 in odhodu Langobardov iz Panonske nižine, se je tam končala prevlada germanskih ljudstev.
Obdobje Alboinovega vladanja v Panoniji, ki se je začelo po smrti očeta [[Audoin]]a, so zaznamovali stalni konflikti Langobardov z njihovimi sosedi Gepidi. Na začetku so imeli premoč Gepidi, po Alboinovi sklenitvi zavezništva z [[Avari]] leta 567 pa so jih Langobardi dokončno porazili. Gepidsko ozemlje so zasedli Avari. Naraščajoča moč njihovih novih sosedov je Alboinu povzročalo nelagodje, zato se je odločil, da zapusti Panonijo in odide v Italijo v upanju, da mu [[Bizantinsko cesarstvo]], oslabljeno zaradi gotskih vojn, tega ne bo moglo preprečiti.
Po ustanovitvi zveze več ljudstev je leta 568 prekoračil [[Julijske Alpe]] in vdrl v komaj branjeno Italijo. Hitro je zasedel skoraj celo [[Benečija|Benečijo]] in [[Ligurija|Ligurijo]] in leta 569 brez odpora zasedel glavno severnoitalijansko mesto [[Milano]]. [[Pavia]] se je vdala šele po tri leta trajajočem [[Obleganje|obleganju]]. Alboin je nato obrnil svojo pozornost proti [[Toskana|Toskani]]. Med njegovimi privrženci pa so se začela pojavljati nesoglasja, ki so zmanjšala njegov nadzor nad vojsko.
Alboina so 28. junija 572 umorili v državnem udaru na pobudo Bizantincev. Umor je s pomočjo Alboinovega komornika Peredea in soglasjem kraljice Rozamunde, hčerke ubitega gepidskaga kralja Kunimunda, organiziral plemič Helmihis. Državni udar zaradi nasprotovanja večine Langobardov ni uspel. Plemstvo je za Alboinovega naslednika izvolilo [[Klef]]a in prisililo Helmihisa in Rozamundo na beg v [[Ravena|Raveno]] pod zaščito bizantinskega cesarja.
Z Alboinovo smrtjo so Langobardi izgubili vladarja, ki jih je iz porečja Labe pripeljal v Italijo, in edinega voditelja, ki je bil sposoben povezati novorojeno langobardsko entiteto. Alboinova junaštva in vojaške uspehe so v [[Sasi|saški]] in [[Bavarci|bavarski]] epski poeziji opevali še več stoletij po njegovi smrti.
{{DEFAULTSORT:Alboin}}
[[Kategorija:Langobardski kralji]]
| |||