Arthur Norman Prior: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 22:
Prior se je šolal izključno v Novi Zelandiji, kjer je imel srečo, da je prišel pod okrilje [[John Niemeyer Findlay|Johna Niemeyerja Findlaya]]. Čeprav je poznal le splošno matematiko je leta 1946 pričel poučevati filozofijo in logiko na [[Univerza Canterbury|Univerzo Canterbury]] v [[Christchurch]]u in tako zapolnil mesto nastalo, ko je [[Karl Popper]] dal odpoved. Profesor je postal leta 1953. Za njegova priporočila je zaslužen predvsem [[Gilbert Ryle|Gilbertu Rylu]], ki je Priorja spoznal leta 1954 v Novi Zelandiji in mu omogočil, da je na dopustu leta 1956 poučeval na [[Univerza Oxford|Univerzi Oxford]]. Tam je imel predavanja o [[John Lock|Johnu Locku]]. Ta so bila pozneje objavljena kot ''Čas in modaliteta'' (1957). To je ključen prispevek k preučevanju časovne logike in metafizike časa, v katerem je Prior zagovarjal teoretični pogled, ki pravi, da so preteklost, sedanjost in prihodnost temporalne modalitete osnovne ontološke kategorije ključnega pomena za naše razumevanje časa in sveta. Med njegovim časom v Oxfordu je Prior spoznal [[Peter Geach|Petra Geacha]] in [[William Kneale|Williama Knealea]], vplival na [[John Lemmon|Johna Lemmona]] in si dopisoval z mladoletnim [[Saul Kripke|Saulom Kripkejem]]. Logika je bila takrat v Združenem Kraljestvu na precej slabem mestu in obstaja prepričanje, da jo je Prior s svojim navdušenjem občutno pomagal spet oživeti. Od 1959 do 1966 je bil profesor filozofije na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchesteru]], kjer je mdr. [[Osmund Lewry|Osmunda Lewryja]], ki se je specializiral za raziskovanje srednjeveške logike in filozofije jezika. Od 1966 pa do njegove smrti je bil predavatelj in mentor filozofije na [[Balliol kolidž, Oxford|Balliol Collegu]] na Oxfordu. Njegovi učenci so bili Max Cresswell, Kit Fine in Robert Bull.
 
Skoraj povsem samouk v moderni formalni logiki je Prior leta 1952 objavil svoj prvi prispevek o logiki, takrat star že 38 let, po tem, ko je odkril [[poljska logikčna šola|poljsko logično šolo]], ki sta jo zastopala [[Józef Maria Bocheński|Józefa Marie BocheńskiBocheńskega]] in [[Jan Łukasiewicz|Jana Łukasiewicza]], katerih delo skoraj ni bilo prevedeno v angleščino. Kasneje je tudi uporabljal poljsko logično notacijo. Prior v delu ''Formalna logika'' (Formal Logic, 1955) povzema veliko svojega zgodnjega poučevanja logike v Novi Zelandiji. Priorjevo delo o časovni logiki omogoča sistematično in poglobljeno obrambo pojmovanja realnosti, v kateri so materialni objekti zgrajeni kot tridimenzionalne kontinuante, ki so prisotne v vsakem trenutku njihove eksistence.
{{v delu}}
Prior je izstopal s svojim močnim zanimanjem za zgodovino logike. Bil je eden izmed prvih angleško govorečih logikov, ki so cenili naravo in obseg logičnega dela [[Charlesa Sandersa Peirca in razlikovanje v de dicto in de re v modalni logiki. Prior je poučeval in raziskoval modalno logiko preden je Kripke predlagal svoje svetovno pomenoslovje zanjo, v času, ko sta imeli modaliteta in intencionalnost majhno zanimanje v angleško govorečem svetu in je celo prišel pod napad Willarda Van Ormana Quina.
 
Prior je izstopal s svojim močnim zanimanjem za zgodovino logike. Bil je eden izmed prvih angleško govorečih logikov, ki so cenili naravo in obseg logičnega dela [[Charles Sanders Peirc|Charlesa Sandersa Peirca]] in razlikovanje v [[de dicto in de re]] v modalni logiki. Prior je poučeval in raziskoval modalno logiko preden je Kripke predlagal svojesvojo svetovnosemantiko pomenoslovjemožnih zanjo,svetov v času, ko staje imeliza modalitetamodaliteto in intencionalnost veljalo majhno zanimanje vin angleškojo govorečemje svetu in jekritiziral celo prišeluveljavljeni podameriški napadlogik Willarda[[Willard Van OrmanaOrman QuinaQuine]].
Rečeno je, da je predhodnik hibridne logike. Lotil se je (v eni sekciji svoje knjige Preteklost, sedanjost in prihodnost (1967)) združitve binarnih (npr. <nowiki>''do'') in unarnih (npr. ''bo vedno''</nowiki>) temporalnih operatorjev v en sistem temporalne logike. Prior, kot posledičen rezultat, zgradi bazo za kasnejše hibridne jezike.
 
Prior velja za predhodnika ti. hibridne logike. V enem od poglavij dela ''Preteklost, sedanjost in prihodnost'' (Past, Present and Future, 1967) predlaga združitev dvočlenih (npr. <nowiki>''od-do'') in enočlenih (npr. ''bo vedno''</nowiki>) časovnih operatorjev v en sistem časovne logike. Prior je s temporalno logiko nenačrtovano postavil osnovo za kasnejše hibridne jezike v računalniškem programiranju. Njegovo delo ''Čas in modalnost'' (Time and Modality, 1957) raziskuje uporabo logike, da razloži problem [[prazna imena|praznih imen]] brez referenta. Priorjevo delo je bilo tako filozofsko kot formalno logično dodelano. Naravni jezik zanj predstavlja območje možnih zmot in dvoumnosti kot tudi nekoliko ironično modrost naših predhodnikov.
Njegovo delo Čas in modalnost raziskuje uporabo logike, da razloži problem brezsklicnih imen.
 
Priorjevo delo je bilo tako filozofsko kot formalno in omogoča produktivno sinergijo med formalnimi inovacijami in jezikovnimi analizami. Naravni jezik, kot je povedal, lahko pooseblja neumnost in zmedenost prav tako kot modrost naših predhodnikov. BIl je zelo natančen pri pregledu pogledov svojih nasprotnikov in je predlagal mnogo konstruktivnih izboljšav v formalnem napredku alternativnih pogledov.
 
== Publikacije ==
Vrstica 46 ⟶ 42:
* 2003. ''Papers on Time and Tense''. Druga razširjena izdaja: Per Hasle, Peter Øhrstrøm, Torben Braüner & [[Jack Copeland]]. Oxford University Press.
 
== ReferenceSklici ==
# Walter Carnielli; Claudio Pizzi (2008). ''Modalities and Multimodalities''. Springer. str. 181. <nowiki>ISBN 978-1-4020-8589-5</nowiki>.