Arthur Norman Prior: Razlika med redakcijama

'''Arthur Norman Prior''' (1914–1969), navadno citiran kot '''A. N. Prior''', je bil priznan[[Novozelandci|novozelandski]] [[Logika|logik]] in [[filozof.]], Prior* (1957)[[4. jedecember]] utemeljil[[1914]], temporalno[[Masterton]], logiko[[Nova inZelandija]], je† naredil[[6. pomembneoktober]] prispevke[[1969]] k intenzionalni logiki[[Trondheim]], predvsem v Prior (1971)[[Norveška]].

Prior se je rodil v Mastertonu, Nova Zelandija, 4. decembra 1914 kot edini otrok v Avstraliji rojenih staršev: NormanNormana HenryHenryja PriorPriorja (1882-1967) in njegova žena Elizabeth Munton Rothesay Teague (1889-1914). Njegova mati je umrla manj kot 3 tedne po njegovem rojstvu, zato je zanj skrbela očetovanjegova teta po očetovi sestrastrani. Njegov oče, praktikant splošne medicine, se je ponovno poročil leta 1920 in je imel še tri otroke.

Prior se je šolal izključno v Novi Zelandiji, kjer je imel srečo, da je prišel pod okrilje [[John Niemeyer Findlay|Johna Niemeyerja Findlaya]]. Čeprav je poznal le splošno matematiko je leta 1946 pričel poučevati filozofijo in logiko na Centerbury[[Univerza UniversityCanterbury|Univerzo Canterbury]] v College[[Christchurch]]u in tako zapolnil mesto nastalo, ko je [[Karl Popper]] dal odpoved. PostalProfesor je profesorpostal leta 1953. ZahvaleZa gredonjegova priporočila je zaslužen predvsem [[Gilbert Ryle|Gilbertu Rylu]], ki je Priorja spoznal leta 1954 v Novi Zelandiji in mu omogočil, da je Prior na dopustu leta 1956 poučeval na univerzi[[Univerza vOxford|Univerzi OxforduOxford]]. Tam je imel predavanja o [[John Lock|Johnu Locku in filozofska predavanja]]. Ta so bila pozneje objavljena kot ''Čas in modaliteta'' (1957). To je ključen prispevek k preučevanju temporalnečasovne logike in metafizike časa, v katerem je Prior zagovarjal teoretični pogled, ki pravi, da so preteklost, sedanjost in prihodnost temporalne modalitete osnovne ontološke kategorije ključnega pomena za naše razumevanje časa in sveta. Med njegovim časom v Oxfordu je Prior spoznal [[Peter Geach|Petra Geacha]] in [[William Kneale|Williama Knealea]], vplival na [[John Lemmon|Johna Lemmona]] in si dopisoval z mladoletnim Saulom[[Saul Kripke|Saulom Kripkejem]]. Logika je bila takrat v Združenem Kraljestvu na precej slabem mestu in obstaja prepričanje, da jo je Prior s svojim navdušenjem občutno pomagal spet oživeti. Od 1959 do 1966 je bil profesor filozofije na univerzi[[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchesteru]], kjer je učilmdr. [[Osmund Lewry|Osmunda Lewryja]], ki se je specializiral za raziskovanje srednjeveške logike in filozofije jezika. Od 1966 pa do njegove smrti je bil kolegapredavatelj in mentor filozofije na [[Balliol Collegekolidž, vOxford|Balliol Collegu]] na Oxfordu. Njegovi učenci so bili Max Cresswell, Kit Fine in Robert Bull.

Skoraj povsem samouk v moderni formalni logiki je Prior leta 1952 objavil svoj prvi prispevek o logiki, takrat star že 38 let, po tem, ko je odkril delo[[poljska logikčna šola|poljsko logično šolo]], ki sta jo zastopala [[Józef Maria Bocheński|Józefa Marie Bocheński]] in [[Jan Łukasiewicz|Jana Łukasiewicza]], katerih delo skoraj ni bilo prevedeno v angleščino. Kasneje je tudi uporabljal poljsko logično notacijo. Prior v delu ''Formalna logika'' (Formal Logic, 1955) povzema veliko svojega zgodnjega poučevanja logike v Novi Zelandiji. Priorjevo delo o temporalničasovni logiki omogoča sistematično in poglobljeno obrambo pojmovanja realnosti, v kateri so materialni objekti zgrajeni kot tridimenzionalne kontinuante, ki so prisotne v vsakem trenutku njihove eksistence.

Prior je izstopal s svojim močnim zanimanjem za zgodovino logike. Bil je eden izmed prvih angleško govorečih logikov, ki so cenili naravo in obseg logičnega dela [[Charlesa Sandersa Peirca in razlikovanje v de dicto in de re v modalni logiki. Prior je poučeval in raziskoval modalno logiko preden je Kripke predlagal svoje svetovno pomenoslovje zanjo, v času, ko sta imeli modaliteta in intencionalnost majhno zanimanje v angleško govorečem svetu in je celo prišel pod napad Willarda Van Ormana Quina.