Triglavski dom na Kredarici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
Dom (2515 m) se nahaja tik pod vrhom Kredarice (2541 m), na [[greben|grebenu]] med [[Rjavina|Rjavino]] in [[Triglav|Triglavom]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Prvi dom je bil zgrajen leta [[1896]] po zamisli Jakoba Aljaža.
 
O koči je pričel [[Jakob Aljaž]] razmišljati med gradnjo stolpa, ko je moral z Belcem in pomočniki prespati v Dežmanovi koči, ki je veljala za nemško kočo. Oskrbnik jim ponudil prenočišče, ker takrat nemških gornikov ni bilo, drugače bi jih zavrnil. Oskrbnikova izjava je v Aljažu vzpodbudila misel, da bi zgradil lastno kočo: ''"V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo zase in za nekaj svojih prijateljev."''<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._|title = »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = Zgodovinski časopis 69/1-2 (2015), 112-123|accessdate = }}</ref> Užaljen je bil predvsem njegov narodni ponos in na [[Triglav]] se je vrnil že septembra, da bi našel primeren prostor za kočo. Med spustom se je ustavil na [[Mali Triglav|Malem Triglavu]] in zagledal dva gamsa, ki sta tekla čez [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]], to ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o [[Kredarica|Kredarici]] kot primerni lokaciji. V nekaj dneh je pripravil vse potrebno za nakup in 9. septembra 1895 v imenu [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] podpisal kupno pogodbo v vrednosti 5 goldinarjev z občinama [[Dovje]] in [[Mojstrana]].<ref name=":0" /> Les za kočo je na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]] vlačilo 30 delavcev, ki so pri tem uporabljali 500 metrov vrvi v treh delih. Sredstva za gradnjo so prispevali tudi bralci [[Planinski vestnik|Planinskega vestnika]], ki je širšo javnost obvestil o gradnji koče.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/27601190/Kredar_ca_ob_120-letnici_postavitve_prve_ko%C4%8De_pod_Triglavom|title=Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom|last=Mikša|first=Peter|last2=Maja Vehar|publisher=Planinsko društvo Ljubljana-Matica|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref>
 
Uradno odprtje Koče na Kredarici je bilo 10. avgusta 1896.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik|title = Aljaćev stolp in Jakob Aljaž: najvišji posestnik|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 5(februar 2015), 30-35|accessdate = }}</ref> Zbralo se je okoli 100 planicev, na vrh Triglava se jih je povzpelo 70. V svojem govoru pa je [[Jakob Aljaž]] poudaril: ''"Čeprav je naša koča slovenska, bo vendar urejena, da bo ustrezala turistom vsakega naroda. Vsi, brez razločka, bodo enako prijazno sprejeti, to zahteva že slovenska gostoljubnost."<ref name=":0" />'' Ob odprtju se je koča imenovala Triglavska koča na Kredarici. O odprtju koče so s pomočjo Aljaževega sistema telegrafirali podatke na Dovje, kjer jih je prestregla Aljaževa sestrična in jih poslala v Ljubljano.<ref name=":1" /> Poleg nje je dal Aljaž postaviti še kapelo posvečeno [[Mati božja|Lurški Materi božji]].<ref name=":0" /> Zaradi gradnje koče pa se je Jakob Aljaž znašel v tožbi, saj je Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva trdila, stojita polovica koče ter kapelica na svetu [[Verski sklad|Verskega sklada]].<ref name=":0" />
 
Dom je bil kasneje trikrat povečan. Planinsko društvo Ljubljana — matica ga je povečalo 8. septembra [[1909]] in ob tej priliki je bila koča preimenovana v Triglavski dom na Kredarici. Majhna stara lesena koča iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu. V starem delu je ostala skupna spalnica, v novem delu pa so uredili vežo, jedilnico in kuhinjo. V prvem nadstropju pa se je nahajalo devet sob.<ref name=":0" /> V času obeh svetovnih vojn so planinske koče utrpele posledice, nekatere so bile izropane, druge so bile porušene, požgane. Izropali so tudi Triglavski dom na Kredarici, ki so ga tik po vojni ponovno opremili, a so ga leta 1946 ponovno oropali. Tri leta kasneje je dom doživel adaptacijo, nato pa so morali ponovno razmisliti o prenovi, saj je dom postal premajhen glede na obisk.<ref name=":1" /> 8. avgusta [[1954]] so Triglavski dom tako ponovno povečali, saj se je pohodništvo in alpinizem po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo. Dom je dobil popolnoma novo, mogočno podobo. V povečani Kredarici je lahko udobno prenočevalo prek 200 skromnih gornikov. Še tretjič povečan, posodobljen in moderniziran je bil predan v uporabo 11. septembra [[1983]]. Zgrajen in opremljen je bil velik trinadstropni prizidek in funkcionalno povezan s starim objektom. <ref>Železar:Priprave [http://wwwna prenovo so trajale od srede sedemdesetih let in so se zavlekle zaradi pridobivanja gradbene dokumentacije ter sredstev.gore-ljudje V 21. stoletju pa so adaptacije doma predvsem povezane z ekologijo.net/novosti/94809/]</ref name=":1" />
 
Dom ima 140 [[ležišče|ležišč]] v 30 sobah in 160 [[skupno ležišče|skupnih ležišč]] v 8 prostorih. V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev in dva točilna pulta, WC in umivalnice z mrzlo vodo so v vseh nadstropjih. V eni jedilnici je kmečka peč. Za vodo se uporablja kapnica, imajo tudi agregat za elektriko.