Triglavski dom na Kredarici: Razlika med redakcijama

O koči je pričel [[Jakob Aljaž]] razmišljati med gradnjo stolpa, ko je moral z Belcem in pomočniki prespati v Dežmanovi koči, ki je veljala za nemško kočo. Oskrbnik jim ponudil prenočišče, ker takrat nemških gornikov ni bilo, drugače bi jih zavrnil. Oskrbnikova izjava je v Aljažu vzpodbudila misel, da bi zgradil lastno kočo: ''"V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo zase in za nekaj svojih prijateljev."''<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._|title = »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = Zgodovinski časopis 69/1-2 (2015), 112-123|accessdate = }}</ref> Užaljen je bil predvsem njegov narodni ponos in na [[Triglav]] se je vrnil že septembra, da bi našel primeren prostor za kočo. Med spustom se je ustavil na [[Mali Triglav|Malem Triglavu]] in zagledal dva gamsa, ki sta tekla čez [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]], to ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o [[Kredarica|Kredarici]] kot primerni lokaciji. V nekaj dneh je pripravil vse potrebno za nakup in 9. septembra 1895 v imenu [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] podpisal kupno pogodbo v vrednosti 5 goldinarjev z občinama [[Dovje]] in [[Mojstrana]].<ref name=":0" /> Les za kočo je na Kredarico vlačilo 30 delavcev, ki so pri tem uporabljali 500 metrov vrvi v treh delih. Sredstva za gradnjo so prispevali tudi bralci Planinskega vestnika, ki je širšo javnost obvestil o gradnji koče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom|last=Mikša|first=Peter|last2=Maja Vehar|publisher=Planinsko društvo Ljubljana-Matica|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref>

Uradno odprtje Koče na Kredarici je bilo 10. avgusta 1896.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik|title = Aljaćev stolp in Jakob Aljaž: najvišji posestnik|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 5(februar 2015), 30-35|accessdate = }}</ref> Zbralo se je okoli 100 planicev, na vrh Triglava se jih je povzpelo 70. V svojem govoru pa je [[Jakob Aljaž]] poudaril: ''"Čeprav je naša koča slovenska, bo vendar urejena, da bo ustrezala turistom vsakega naroda. Vsi, brez razločka, bodo enako prijazno sprejeti, to zahteva že slovenska gostoljubnost."<ref name=":0" />'' Ob odprtju se je koča imenovala Triglavska koča na Kredarici. Poleg nje je dal Aljaž postaviti še kapelo posvečeno [[Mati božja|Lurški Materi božji]].<ref name=":0" /> Zaradi gradnje koče pa se je Jakob Aljaž znašel v tožbi, saj je Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva trdila, stojita polovica koče ter kapelica na svetu [[Verski sklad|Verskega sklada]].<ref name=":0" />