| image = Arctocephalus pusillus - SE Tasmania.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Izhod medveda na Hippolyte Rocks na vzhodni obali Tasmanije
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (vretenčarji)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| subordo = [[Pinnipedia]]
| familia = [[Otariidae]] (Morskimorski levi)
| subfamilia = [[Arctocephalinae]]
| genus = ''[[Arctocephalus]]''
== Opis ==
[[File:Arctocephalus pusillus 1.jpg|thumb|250px|left|Kapski morski medved se praska v rezervatu Capetjulnjev Crossna SealCape ReserveCrossu na Obali okostij]]
[[File:Arctocephalus pusillus01.jpg|thumb|250px|left|Lobanja samca]]
Kapski morski medved je največji in najbolj robustennajmočnejši morski medved. Ima veliko in široko glavo s koničastim gobcem, ki je lahko ravna ali obrnjena rahlo kvišku. Ima zunanje zavihano uho (''pinnae''), njegovi brki (''vibrissae'') so dolgi in lahko nazaj segajo mimo ''pinnae''ušesa, še posebej pri odraslih samcih. Prednje plavuti so pokrite z redko dlako čez približno tri četrtine dolžine. Zadnje plavuti so kratke glede na relativnosorazmerno veliko telo, s kratkimi, mesnatimi tipi prstovprsti. Velikost in teža kapskega morskega medveda jesta odvisnaodvisni od podvrste. Južnoafriška podvrsta je v povprečju nekoliko večja od avstralske podvrste. Samci afriške podvrste (''A. p. Pusillus'') merijoso dolgi 2,3 m v dolžino in v povprečju tehtajo od 200- do 300 kg. <ref>{{cite web|url=http://www.botany.uwc.ac.za/envfacts/facts/seal.htm |title=The S.A. Fur Seal |publisher=Botany.uwc.ac.za |date=2001-02-01 |accessdate=2013-04-13}}</ref> Samice so manjše, v povprečju so dolge 1,8 m dolge in tehtajo v povprečju 120 kg. <ref name=King1983>King, J. 1983. Seals of the World. Ithaca, New York: Comstock Publishing Associates.</ref> Samci avstralske podvrste (''A. p. doriferus'') so 2dolgi – 22–2,2 metra dolgi in tehtajo 190-280190–280 kg. <ref>{{cite web|url=http://www.mendeley.com/catalog/dive-behaviour-foraging-locations-maternal-attendance-patterns-australian-fur-seals-arctocephalus-pu/#page-1 |title=Dive behaviour, foraging location... preview & related info |doi=10.1139/cjz-79-1-35 |publisher=Mendeley |date= |accessdate=2013-04-13}}</ref> Samice so dolge 1,2-12–1,8 m dolge in tehtajo 36-11036–110 kilogramov.
Odrasli samci kapskega morskega medveda so temno sive do rjave barve, s temnejšo kratko grivo, grobihgrobimi dlakdlakami in svetlegasvetlim trebuhatrebuhom, medtem ko so odrasle samice svetlo rjave do sive, s svetlim grlom in, temnejše na hrbtu in trebuhu. Zadnje plavuti so temno rjave do črne barve. Mladiči se rodijo črni in temno sivi z bledim vratom od trehtri do pet mesecev.
== Ekologija ==
[[File:Arctocephalus pusillus 4 - Cape fur seal.JPG|thumb|250px|right|MladiMlad morski medved]]
[[File:Fur Seals on Duiker Island.JPG|thumb|250px|Kolonija na otoku Duiker, Južna Afrika]]
[[File:Seal at the Cape Town Scuba Diving.jpg|thumb|250px|Kapski morski medved pod vodo ob AgulhasAguljaški Bankobali]]
[[File:Arctocephalus pusillus 5 - Cape fur seal.JPG|thumb|250px|left|Kolonija na rtu Cape Cross,Crossu v NamibijaNamibiji]]
Kapski morski medved živi okoli južne in jugozahodne obale Afrike od [[Cape Cross]]a v Namibiji in okoli Rta dobrega upanja do Black Rocks v bližini mesta Port Elizabeth, v provinci Vzhodni Cape. Avstralska podvrsta živi v Bass StraitStraitu, na štirih otokih zunaj Victorie[[Viktorija|Viktorije]] v jugovzhodni Avstraliji in na petpetih otokih zunaj Tasmanije. Kapski morski medved za izhod iz vode in za razmnoževanje raje poišče skale na skalnatih otokih, skalnih policah in grebenih in, prodnatih in balvanskih plažah. Nekatere velike kolonije je mogoče najti tudi na peščenih plažah. Večino leta preživijo nav morju, vendar niso nikoli preveč daleč od obale. Našli so jih že 160 km daleč, vendar to ni pogosto.
PrehranaPrehrano kapskega morskega medveda je sestavljena iz dosestavlja 70 % rib, 20 % lignjev in 2 % rakovic.<ref name=Schilemann1990>Schliemann, H. 1990. Eared Seals and Walruses. Pp. 168–203 in B. Grzimek, ed. Grzimek's Encyclopedia of Mammals. New York: McGraw-Hill.</ref> Je tudi druge rake, glavonožce in včasih ptice. V redkih primerihNekajkrat so celo bili dokumentirani, kako napadajo in jedo morske pse. NedavniNedavno so incident pri Cape Pointu, Južnav Afrika,Južni kjerAfriki je bilo opazitiopazili velikega samca, ki je napadatinapadel in ubijatiubil pet modrih morskih psov, dolgih med 1 in 1,4 m. Opazovalci so ugotovili, da je morski medved verjetno jedel iz želodcev ubitih morskih psov, jedelv bogatokaterih vsebinoje ribnašel vveliko njihovih želodcihrib, kotin tudi njihova jetra kot vir energije. <ref>{{cite news |title=Seal attack! Hungry creature eats five blue sharks in rare images of sea mammal turning the tables on predator of the deep |url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2270184/Seal-attack-Hungry-creature-eats-sharks-rare-images-sea-mammal-turning-tables-predator-deep.html?ito=feeds-newsxml |publisher=Mail Online |date=January 29, 2013 |accessdate=February 1, 2013}}</ref> Kapski morski medved večinoma je lignje, hobotnice, ribe in jastoge. Za svojo hrano se potopi. Afriška podvrsta se lahko potopitipotopi do 204 m in je pod vodo 7,5 minutminute.<ref name=Reidman1990>Riedman, M. 1990. The Pinnipeds: Seals, Sea Lions, and Walruses. Berkeley: University of California Press.</ref> Avstralska podvrsta na splošno išče hrano v nižjih globinah, potaplja se v povprečju 120 m globoko, lahko pa doseže tudi 200 m.
Glavni plenilec kapskega morskega medveda je [[veliki beli morski pes]], čeprav so plen tudi različnim drugim živalim, na primer orkam. Plenilci na kopnem so črnohrbti šakali in rjave hijene na [[Obala okostij|Obali okostij]] v Namibiji. V False BayBayu morski medvedi uporabljajo številne protiplenilske strategije, saj je morje polno morskih psov, kot so:
* Kopanjekopanje v velikih skupinah in nadlegovanje morskih psov v bližini;
* Hitrohitro gibanje v različnih smereh, da bi povzročili zmedo, ko so napadeni;
* Zs njihovosvojo večjo okretnostjogibčnostjo ostanejo izvenzunaj dosega;
* Plavanjeplavanje pris hrbtnihrbtno plavutiplavutjo, izvenki je zunaj dosega čeljusti morskega psa, ko ta napade.<ref>[http://www.elasmo-research.org/education/white_shark/seal_antipred.htm Anti-Predatory Strategies of Cape Fur Seals at Seal Island]</ref>
== Vedenje ==
[[File:Arctocephalus pusillus 3 - Cape fur seal.JPG|thumb|250px|left|Sesanje]]
=== AkustičnoOddajanje vedenjezvokov ===
Kapski morski medved je družabna žival, ki uporabljase oglašanjeoglaša v najrazličnejših kontekstihrazmerah. IzkazaloPokazalo se je, da vsebujejoimajo klici vsakega osebka razpoznavne lastnosti, po katerih se osebki prepoznavajo med seboj.<ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Canfield|first2=R.|last3=Rogers|first3=T.L.|last4=Arnould|first4=J.P.Y.|title=Characterisation of Australian fur seal vocalizations during the breeding season.|journal=Marine Mammal Science|date=2008|volume=24|issue=4|pages=913–928|doi=10.1111/j.1748-7692.2008.00229.x}}</ref> To je še posebej pomembno za vzdrževanje odnosa med materjo in mladičem, ki se pogosto ločita, medtem ko materemati naišče morjuhrano iščejov hranomorju, včasih tudi več dni zdržema. Po vrnitvi morajo matere poiskati svoje mladiče,<ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Rogers|first2=T.L.|last3=Canfield|first3=R.|last4=Arnould|first4=J.P.Y|title=Individual variation in the pup attraction call produced by female Australian fur seals during early lactation.|journal=Journal of the Acoustical Society of America|date=2006|volume=120|issue=1|pages=502-209|doi=10.1121/1.2202864}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Canfield|first2=R.|last3=Rogers|first3=T.L.|last4=Arnould|first4=J.P.Y.|title=Individual variation of the Female Attraction Call produced by Australian fur seal pups throughout the maternal dependence period.|journal=Bioacoustics-The International Journal of Animal Sound and its Recording|volume=18|pages=259–276|doi=10.1080/09524622.2009.9753605}}</ref> pri tem pačemer pomagata tudi vonj in prostorskiprostorske orientirji.orientacijske točke.
Pri samcih jesta povečanje testosterona in oglašanje obravnavati v povezavipovezani z začetkom parjenja.<ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Rogers|first2=T.L.|last3=Dutton|first3=G.|title=Faecal testosterone concentrations and the acoustic behavior of two male captive Australian fur seals.|journal=Australian Mammalogy|date=2009|volume=31|issue=2|pages=117–122|doi=10.1071/AM09009}}</ref> Samci lahko razlikujejo tudi sosednje samce od neznanega samca, bolj agresivnoker se napadalneje odzivajo na oglašanje tujcev.<ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Rogers|first2=T.L.|last3=Arnould|first3=J.P.Y.|title=Species-specific characteristics and individual variation of the Bark Call produced by male Australian fur seals (Arctocephalus pusillus doriferus).|journal=Bioacoustics-The International Journal of Animal Sound and its Recording|date=2005|volume=15|issue=1|pages=502–509|doi=10.1080/09524622.2005.9753539}}</ref> Ta razlika v odgovoru je grožnja, ker neznanec ni znan in potencialnomorda večji od soseda, kar bi lahko predstavljalobila grožnjogrožnja pri vzpostavljanju teritorijaozemlja.<ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Charrier|first2=I.|last3=Rogers|first3=T.L.|last4=Canfield|first4=R.|last5=Arnould|first5=J.P.Y.|title=Acoustic features involved in the neighbour-stranger vocal recognition process in male Australian fur seals.|journal=Behavioural Processes|date=2008|volume=79|issue=1|pages=74–80|doi=10.1016/j.beproc.2008.04.007}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Tripovich|first1=J.S.|last2=Charrier|first2=I.|last3=Rogers|first3=T.L.|last4=Canfield|first4=R.|last5=Arnould|first5=J.P.Y.|title=Who goes there? The dear-enemy effect in male Australian fur seals (Arctocephalus pusillus doriferus).|journal=Marine Mammal Science|date=2008|volume=24|issue=4|pages=941–948|doi=10.1111/j.1748-7692.2008.00222.x}}</ref>
=== Parjenje ===
Kapski morski medvedi se pogosto zbirajo v kolonijah na kotiščih v številkah od 500- do 1500, vsaj avstralska podvrsta. Čeprav morski medvedi preživijo večino leta nav morju, kotišč nikoli popolnoma ne zapustijo, matere in mladiči se vračajo skozi vse leto. Iz kolonije se ne širijo, čeprav so bili nekateri morski medvedi iz ene kolonije najdeni v drugi. Prave meje med kolonijami ne obstajajoni. Ko so nav morju, potujejo v majhnih skupinah. Kapski morski medved se začne pariti v sredini oktobra, ko samci pridejo na obalo, da določijo območje, se šopirijo, oglašajo, dvobojujejo in včasih dejansko borijo. <ref>[http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09524622.2005.9753539#.VQtubE0cR9A]</ref> V tem času ne jedo vsevsega, dokler parjenje v novembru ali decembru ni končano. Ko pridejo samice, se borijo med seboj za ozemlja, na katerem bodo skotile. Območja samic so manjša od tistih pri samcih in seso vedno nahajajo znotrajna njih. Samice vna območju samca je mogoče obravnavati kot del njegovega harema. Vendar paToda samci ne zbirajoizbirajo samic, ki so svobodne pri izbiri svojega partnerja in jih presojajo na podlagipo vrednosti njihovih ozemelj. 82 % paritev izvedejopripada samcisamcem, ki imajo teritorijozemlje neposredno ob vodi. Parjenje med samcem in njegovimi samicami se začne šest dni po tem, ko skotijo svoje mladiče, spočete v prejšnjem letu. ObstajaPri tudiafriški zamikpodvrsti pri vgnezditviugnezditev [[blastocista|blastociste]], ki traja štiri mesece, pri afriškiavstralski podvrsti inpa tri mesece pri avstralski podvrsti. BrejostiBrejost kapskega morskega medveda traja v povprečju 11,75 mesecevmeseca.
Po parjenju samice začnejo izmenjajeiskati kratkahrano obdobja paše nav morju, za so nekaj dnevidni na kopnem, za negoda svojihnegujejo mladičevmladiče. Paša traja približnoPribližno sedem dni v zimskem časupozimi in približno štiri dni poleti in jeseni iščejo hrano za mladiče. Ko se mati vrne iz morja, nahrani svojesvojega ščenemladička, ki oddajaglasno glasen klickliče, kida privabljabi privabil vse bližnje mladiče, a mati se odziva le na svojega mladiča. Samica morda lahko prepozna svojega mladiča po vonju. Ko ostanejo sami, se mladiči zbirajo v skupinah in igrajo. Mladiči so običajno odstavljeni, ko so stari 4-64–6 mesecev.
== VplivČlovekov človekavpliv ==
[[File:Seal Gaston.jpg|thumb|300px|right|Kapski morski medved Gaston v živalskem vrtu v Pragi]]
Ta vrsta je v vodi radovedna in prijazna žival, ko je v vodi in osebkiter pogosto spremljajospremlja potapljače. PlavajoNekaj minut plavajo okoli potapljačev nekaj minut skupaj, celo na globini 60 m. Na kopnem so veliko manj sproščeni in težijose k panikibojijo, koče pridejose ljudjejim vpribližajo njihovo bližinoljudje.
Kapskega morskega medveda so intenzivno lovili med letoma 1798 in 1825 lovili za komercialne namene. Lov na morske medvede je Avstralija ustavila leta 1923 in njihova populacija še vedno okrevaokrevajo ter povzročapovzročajo vse večje konfliktespore z ribiči iz Južne Avstralije, saj se njihovo območje razširjenosti veča.<ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2015-04-24/fur-seals-attack-rare-birds-pelicans-fishing-nets-coorong-lower/6418046|title=Aggressive fur seals attacking rare birds, pelicans and fishing nets, SA fishermen warn|publisher=891 ABC Adelaide|date=2015-04-24|accessdate=2015-04-24}}</ref> Kotišča in prostori za poležavanje so zaščiteni z zakonom. Kapski morski medvedi imajoso zelo močnomočni in zdravo populacijozdravi. Lov je bil prepovedan v Južni Afriki prepovedan leta 1990.
KapskegaV morskega medvedaNamibiji še vedno lovijo vkapskega Namibijimorskega medveda. Dovoljenja se vV nekaterih državah izdajajo dovoljenja za ubijanje mladičev zazaradi njihovonjihovega razkošnorazkošnega krznokrzna in odraslih samcev zaradi njihovih spolovil, ki veljajo za afrodiziak. V Namibiji naj bi bilo to potrebno tudi, da se omejiomejili število morskih medvedov zaradi domnevnega učinkavpliva na ulov rib. Raziskave, ki so jih opravile okoljevarstveneokoljevarstvenih skupineskupin to izpodbijajo.<ref>[http://www.pinnipeds.org/seal-information/species-information-pages/sea-lions-and-fur-seals/south-african-fur-seal South African and Australian Fur Seals]. Seal Conservation Society. Accessed 7 February 2013.</ref>
== Sklici ==
|