Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 5 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
'''Ío''' ([[grščina|grško]] Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih [[Galilejevi sateliti|Galilejevih]] [[naravni satelit|naravnih satelitov]] [[Jupiter (planet)|Jupitra]]. Imenovana je po [[Io]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je bila ena od mnogih ljubic [[Zeus]]a (v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] je znan kot [[Jupiter (bog)|Jupiter]]).
 
Čeprav je [[ime]] »Io« predlagal [[Simon Marij]] kmalu po svojemnjenem odkritju leta [[1610]], so to ime in imena ostalih Galilejevih lun za lep čas padle v nemilost in se niso uporabljale v splošni rabi vse do sredine [[20. stoletje|20. stoletja]]. V zgodnejših astronomskih virih se Io preprosto označuje s svojoz [[rimske številke|rimsko številko]] kot '''Jupiter I''' ali pa preprosto kot »prvi Jupitrov satelit«.
 
== Ognjeniško delovanje ==
[[Slika:PIA00703.jpg|left|thumb|[[Vesoljska sonda]] ''Galileo'' je odkrila več dejavnih [[ognjenik]]ov. Izbruh v gornjem izseku je dosegel 140 km višine, drugi izbruh pa 75 km višine.]]
 
Io je najbolj znana po svoji ognjeniški naravi, saj je najbolj dejavno ognjeniško telo v [[Osončje|Osončju]]. Podobno kot [[ognjenik]]i na [[Zemlja|Zemlji]] tudi IiniIjini ognjeniki bruhajo [[žveplo]] in [[žveplov dioksid]]. Prvotno je bilo mišljeno, da tudi tokovi [[lava|lave]] vsebujejo žveplove [[spojina|spojine]]. Vendar je bolj verjetno, da je velik del teh tokov iz staljenih [[silikat]]nih kamnin, podobno kot na Zemlji.
 
Najverjetnejši vzrok te [[energija|energije]] so [[plima|plimni]] vplivi med Io, Jupitrom in dvema drugima lunama, [[Evropa (luna)|Evropo]] in [[Ganimed (luna)|Ganimedom]]. Te tri lune so vezane v [[orbitalna resonanca|Laplaceove resonančne tirnice]]. To pomeni, da za eno obkrožitev Jupitra, ki jo opravi Ganimed, Evropa opravi dve obkrožitvi, Io pa štiri. Poleg tega Io Jupitru vedno kaže isti obraz. Gravitacijski vplivi med Evropo, Ganimedom in Jupitrom povzročajo, da se Io razteguje in ukrivlja do 100 metrov, to pa ustvarja dovolj [[toplota|toplote]] preko notranje ga [[trenje|trenja]].
1.945

urejanj