Spletno družbeno omrežje: Razlika med redakcijama

'''Spletna socialnadružbena''' (ali '''družabna''') '''omrežja''' so [[aplikacija|aplikacije]], spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo [[socialnedružbene mreže]] ali socialnedružbene odnose med ljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/ali aktivnosti. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo:

Strani spletnih socialnihdružbenih omrežij omogočajo uporabnikom deljenje idej, aktivnosti, dogodkov in interesov znotraj svojih individualnih omrežij – zagotavljajo sredstva za interakcijo med uporabniki preko [[Internet|interneta]] ([[elektronska pošta]], takojšnje sporočanje), »brez konvencionalnih omejitev materialnih resursov, bližine in začasnosti.<ref name="Bambina"> {{navedi knjigo | first=Antonia | last=Bambina | year=2007 | title=Online social support: the interplay of social networks and computer-mediated communication | location=Youngstown, New York | publisher=Cambria press}}</ref> Vse to pa temelji na trgih socialnihdružbenih mrež, ki opredeljujejo kreativne industrije in nove medije, tako, da integrirajo in preoblikujejo nove tehnologije v nove storitve ter vpeljejo različnost tokov novosti v lastniško [[ekonomija|ekonomijo]] <ref name="Zhao"> {{navedi knjigo | first=Elaine Jing | last=Zhao | |year=2011 | title=Social network market: Storytelling on a Web 2.0 original literature site. | publisher=Journal of Research into New Media Convergence: The International Technologies }}</ref>.

Glavni atribut spletnih socialnihdružbenih omrežij je nudenje posamezniku možnost ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi videl nikoli več. Po drugi strani pa lahko s pomočjo spletnih socialnihdružbenih omrežij posameznik gradi novo obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobiva nove prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov interneta, katerih članstvo (participacija) ni trdno – »je izjemno tekoče, z nizkimi socialnimi stroški povezanimi z vstopom ali izstopom.« <ref name="Bambina"/>. SocialnaDružbena omrežja so tako kot številne druge mreže nekako urejena s pridihom naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno <ref name="brugg"> {{navedi knjigo | first=Jeroen | last=Bruggeman | year=2008 | title=Social networks: an introduction | location=London, New York | publisher=Routledge}}</ref>. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih določena merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.

Na spletnih socialnihdružbenih omrežjih se uporabniki lahko predstavijo, si oblikujejo svoje socialnodružbeno omrežje ter ustvarijo ali ohranjajo stike z drugimi <ref name="vsi"/>. Takšna spletna mesta so lahko poslovno obarvana (npr. LinkedIn.com), romantično usmerjena (npr. [[Friendster.com]]), namenjena deljenju določenih skupnih interesov (npr. [[Myspace.com]]), namenjena študentskemu druženju (npr. [[Facebook]] na začetku) ali vsem (npr. [[Facebook]] danes). <ref name="vsi"> {{navedi knjigo | first=Nicole | last=Ellison | year=2007 | title=The Benefits of Facebook “Friends”: Social Capital and College Students’ Use of Online Social Network Sites | publisher=ournal of Computer-Mediated Communication}}</ref> Tako kot si zunaj tega virtualnega sveta oblikujemo različne interesne skupine, kategoriziramo ljudi glede na to, kaj imamo z njimi skupnega ipd., je tudi na [[splet|spletu]] zgodba enaka. Bistvena je le očitna preprostost ohranjanja in navezovanja stikov z ljudmi z različnih koncev sveta in z različnimi interesi, ki jih v ogromnem in neomejenem realnem svetu morda ne bi niti opazili.

Kakšne tipe socialnihdružbenih omrežij bomo zasledili, je odvisno od tega, kako se do njih dostopa (npr. prek mobilnega telefona) ter glede na to, kakšne interaktivne storitve nam ponujajo. Če je neko [[Splet|spletno]] socialnodružbeno omrežje specializirano za prenos in ogled video vsebin kot npr. [[YouTube]], bomo tam redko našli še kaj drugega, saj gre za omrežje, ki je vsebinsko specializirano za [[video]] vsebine. Večinoma pa je vsem [[Splet|spletnim]] socialnimdružbenim omrežjem skupna možnost dodajanja komentarjev uporabnikov, obstajajo pa tudi takšna, kjer lahko posameznik z nekaj znaki napiše krajši blog – t. i. mikroblog (npr. [[Twitter]]).

Možnost, da računalniško mreženje omogoči nove oblike računalniško posredovanih socialnihdružbenih interakcij, je bila znana že zgodaj.<ref>''The Network Nation'' by S. Roxanne Hiltz and Murray Turoff (Addison-Wesley, 1978, 1993)</ref> Prizadevanja o podpori spletnih socialnihdružbenih omrežij skozi računalniško posredovano komunikacijo so se začela v mnogih zgodnjih spletnih storitvah, vključno z Usenet, ARPANET, LISTSERV in storitvah oglasne deske (BBS). Številne prototipne lastnosti [[splet|spletnih]] socialnihdružbenih omrežij pa so prav tako bile prisotne v spletnih storitvah, kot so America Online, Prodigy in CompuServe.

Zgodnja socialnadružbena mreženja se na svetovnem spletu pojavijo v obliki pot|spletnih]] skupnostih, kot so Theglobe.com ([[1995]])<ref>

</ref> , Geocities ([[1994]]) in Tripod.com ([[1995]]). Mnoge teh z mnogo [[splet|spletnih]] strani je začelo razvijati naprednejše funkcije, ki uporabniku olajšajo iskanje in urejanje prijateljev<ref>Romm-Livermore, C. & Setzekorn, K. (2008). Social Networking Communities and E-Dating Services: Concepts and Implications‎. IGI Global. p.271</ref>. Ta novejša generacija socialnihdružbenih [[splet|spletnih]] strani je zacvetela s pojavom Makeoutclub-a leta [[2000]]<ref>http://www.longislandpress.com/2010/09/30/from-friendster-to-myspace-to-facebook-the-evolution-and-deaths-of-social-networks/</ref><ref>[http://www.bnet.com/videos/gibby-miller-inventing-the-social-network/239462]</ref>, ki mu je leta [[2002]] sledil Friendster<ref>Knapp, E. (2006). A Parent's Guide to Myspace‎. DayDream Publishers. ISBN 1-4196-4146-8</ref> in kmalu postal del [[internet|internetnega]] mainstreama. Leto pozneje mu sledita [[MySpace]] in [[LinkedIn]], in nazadnje še [[Bebo]]. Potrditev porasti popularnosti strani socialnihdružbenih omrežij pa je z letom [[2005]] pomenil podatek, da je imel [[MySpace]] več ogledov kot [[Google]].

</ref>, ustanovljen leta [[2004]], je od takrat postal največje [[splet|spletno]] socialnodružbeno omrežje na svetu<ref>[http://www.economist.com/business/displaystory.cfm?story_id=9990635 "Social graph-iti"]: Facebook's social network graphing: article from [[The Economist]]'s website. Retrieved on January 19, 2008.</ref>. Poleg njega pa dandanes že skoraj vsaka druga stran uporablja širok nabor modelov socialnegadružbenega mreženja.

== Osnovne značilnosti spletnih socialnihdružbenih omrežij ==

Zgradba virtualnih prostorov vsekakor omogoča in namiguje na določene vrste interakcij, ravno tako kot na naše interakcije vpliva arhitektura fizičnih prostorov. [[Arhitekrura|Arhitekture]] [[splet|spletnih]] socialnihdružbenih omrežij zajemajo strukturo, obliko in organizacijo, razlikujejo pa se lahko glede na njihov namen in razvijajočo se tehnologijo. Nekatera omrežja imajo tako omejen dostop do kreiranja profila, nekatera pa na primer drugačna pravila glede tega, kdo lahko naš profil vidi <ref name ="p"> {{navedi knjigo | first=Zizi | last=Papacharissi | year=2009 | title=The Virtual Geographies of Social Networks: A Comparative Analysis of Facebook, LinkedIn and ASmallWorld | publisher=New Media&Society}}</ref>.

Za [[splet|spletno]] mreženje so značilne določene konvencionalne funkcije. Najpogosteje morajo uporabniki ustvariti svoj profil, ki vsebuje različne informacije o njih. Seveda pa lahko na svoj [[splet|spletni]] profil naložijo tudi svoje slike, objavijo svoj blog, iščejo druge uporabnike s podobnimi interesi ter zbirajo in delijo seznam stikov. Dodatek uporabniških profilov pa je mesto, kjer se nahajajo komentarji prijateljev in drugih uporabnikov. Za varstvo uporabnikove zasebnosti imajo [socialnadružbena omrežja] navadno ukaze, ki omogočajo uporabniku, da si sam nastavi, kdo lahko vidi njihov profil, jih kontaktira, doda na seznam stikov ipd.

Nekatera spletna omrežja imajo še dodatne funkcije, kot npr.: možnost ustvarjanja skupin, ki imajo skupne interese in pripadnosti, možnost nalaganja in predvajanja video datotek ter možnost razpravljanja v forumih. Nenazadnje pa je postalo popularno tudi mobilno socialnodružbeno mreženje, ki dodatno poenostavi konstantno povezovanje uporabnikov spletnih omrežij, saj za to ne potrebujejo več zgolj [[Računalnik|računalnika]], obenem pa so lahko »v stiku« s svojimi prijatelji na vsakem koraku.

== Razlika med elektronskimi socialnimidružbenimi omrežji in tradicionalnimi socialnimidružbenimi omrežji ==

Najočitnejša razlika med elektronskim socialnimdružbenim omrežjem, ki vsebuje [[Računalnik|računalniško]] posredovane komunikacije in s "face-to-face" komunikacijo ustvarjenim tradicionalnim socialnimdružbenim omrežjem je fizična. <ref name="Bambina"/> Nepotrebnost fizične bližine je odlika elektronskega socialnegadružbenega omrežja, a pomanjkljivost tradicionalnega socialnegadružbenega omrežja. Teoretično naj bi ta porast popularnosti [[splet|spletnih]] socialnihdružbenih omrežij obenem pomenila manjšo osebnost v družbenih [[Interakcija|interakcijah]] (manj neposrednih stikov) in izjemno ohlapne odnose, pa vendar v praksi temu ni tako, saj lahko posameznik s pomočjo tovrstnih strani ([[Facebook]], [[Twitter]], [[LinkedIn]] ipd.) enostavneje ohranja prijateljske vezi ali pa celo zgradi nove. [[Socialna omrežja|Družbena omrežja]] tako nikakor ne pomenijo posameznikove izolacije od realnega [[svet|sveta]], ali beg pred realnim v virtualni [[svet]], temveč so njegove [[splet|spletne]] prijateljske in (po)znanske mreže le dodaten pripomoček h gradnji realnih (tradicionalnih) socialnihdružbenih mrež.

Povezovanje uporabnikov v številna spletna [[socialno omrežje|socialnadružbena omrežja]] ne pomeni zatona njihovih medosebnih stikov, pač pa le še spodbudi njihovo željo po komuniciranju z ljudmi okoli sebe (v realnem in virtualnem svetu). Še več, strani spletnih socialnihdružbenih omrežij so postale popularne strani, kjer se razširja kultura mladih, spodbujajo njihovi medosebni odnosi in izmenjujejo kulturni artefakti. Paradoksno pa naj bi ravno z uporabo tovrstnih strani, kot sta npr. Facebook in MySpace, številni pripadniki spletnih socialnihdružbenih omrežij ogrožali raven svoje medosebne [[interakcija|interakcije]].

[[splet|Spletna]] socialnadružbena omrežja so tako učinkovit in na številnih področjih uporaben pripomoček pospeševanja prodaje, reklamiranja, povezovanja s poslovnimi partnerji ali prijatelji, izobraževanja ipd. Področja, kjer je spletno mreženje že skoraj pravilo:

== Slabosti spletnih socialnihdružbenih omrežij ==

Poleg vseh pozitivnih lastnostih in doprinosov [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|socialnihdružbenih omrežij]], pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti le-teh. Kot pri vsaki drugi

[[splet|spletni]] [[aplikacija|aplikaciji]] ali storitvi tudi pri [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|socialnihdružbenih omrežjih]] naletimo na morebitne zlorabe in neprijetnosti. Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojih [[splet|spletnih]] profilih namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih nepridipravi lahko zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavijo se številni vprašljivo pristni profili, celo dvojni profili, lažni profili in informacije ipd. Problem pa je, da ko enkrat objavimo določene informacije na [[Internet|internetu]], jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Krivcev za ogrožanje uporabnikove zasebnosti pa je več. Uporabniki lahko nenazadnje objavijo zasebne informacije, ki jih [[splet|spletna]] stran nezadostno zavaruje in tako omogoči tretji strani, da prosto uporablja objavljeno na socialnihdružbenih omrežjih v različne namene. Včasih nam niti zaščita z [[Geslo|geslom]] ne pomaga. Hote ali ne naši podatki kmalu postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom [[Internet|interneta]].

Poleg zlorabe osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti pa bomo na straneh [[splet|spletnih]] socialnihdružbenih omrežij zasledili še vsaj dva druga tipa zlorab: t. i. »trolling« (=emocionalna zloraba; žaljenje in norčevanje) ter »[[splet|spletno]] teroriziranje«.

Nenehno razvijajoča se uporabnost [[Tehnologija|tehnologije]] in nove uporabnikove zahteve povzročajo pojavljanje socialnihdružbenih mrež že skoraj na vseh možnih elektronskih napravah. Uporabnik je upoštevan v vseh ozirih in vedno prispeva svoj delež v teh interaktivno usmerjenih aplikacijah, obenem pa ga nič več ne omejuje (ne čas ne prostor niti finančno stanje).

* [[Socialna omrežja|Družbena omrežja]]