Površinska napetost: Razlika med redakcijama

m+/dp/poenotenje označb
m (vrnitev sprememb uporabnika 95.87.145.199 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
(m+/dp/poenotenje označb)
[[Slikaslika:Površinska napetost milnica.jpg|thumb|right|250px|Površinska napetost milnice v mreži kocke]]
[[Slikaslika:Dscn3156-daisy-water 1200x900.jpg|thumb|right|250px|Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi]]
 
'''Površínska napétost''' je [[fizikalni pojav|pojav]], da se [[gladina]] [[kapljevina|kapljevine]] obnaša kot prožna plošča. Posledica tega je, da se kapljevine zberejo v [[kaplja|kapljice]], kot tudi [[kapilarnost]], pojav, da se kapljevina, ki moči podlago, vzpne po stenah ozke cevke. Površinsko napetost izkoriščajo tudi nekatere [[žuželka|žuželke]] za hojo po vodni gladini.
 
== Vzrok ==
 
Površinska napetost je posledica privlačnih [[van der Waalsova sila|van der Waalsovih sil]] med [[molekula]]mi kapljevine. V notranjosti kapljevine je vsaka molekula obdana z vseh strani z drugimi molekulami, zato jo van der Waalsove sile vlečejo enako v vse smeri in je [[rezultanta]] [[sila|sil]] enaka nič. Za plast molekul na gladini pa to ne velja molekule iz notranjosti kapljevine delujejo nanje s privlačnimi silami, ki jih pa molekule plina z druge strani ne uravnovesijo, tako da jih uravnovesi le [[stisljivost|nestisljivost]] kapljevine.
 
Čista voda ima pri [[standardni pogoji|standardnih pogojih]] površinsko napetost okrogpribližno 70 mN/m. Površinsko napetost močno zmanjša dodatek [[milo|mila]], [[detergent]]a ali drugih [[amfifilnost|amfifilnih]] snovi.
 
== Koeficient površinske napetosti ==
 
Ker je za molekule [[energija|energijsko]] ugodneje, če so v notranjosti kapljevine, kot če so na gladini, je potrebno opraviti [[delo]], da se iz notranjosti kapljevine prinesemo molekuloprinesemmolekulo na gladino in se s tem povečamopoveča njeno [[površina|površino]]. Sorazmernosti koeficient med delom ''A'' in spremembo površine gladine Δ''S'' je ''površinska napetost'' γ:
:<math>A = \gamma \Delta S</math>
 
: <math> A = \gamma \Delta S \!\, . </math>
Zaradi površinske napetosti deluje na rob gladine [[sila]] ''F'', ki je premo sorazmerna [[dolžina|dolžini]] roba ''l''. Sorazmernostni koeficient je spet ''površinska napetost'' γ:
:<math>F = \gamma l</math>
 
Zaradi površinske napetosti deluje na rob gladine [[sila]] ''F'', ki je premo sorazmerna [[dolžina|dolžini]] roba ''lb''. Sorazmernostni koeficient je spet ''površinska napetost'' γ:
Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ.
 
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI|izpeljano]] [[fizikalna enota|enoto]] [[newton|N]]/[[meter|m]].
: <math> F = \gamma lb \!\, . </math>
 
Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI|izpeljano]] [[fizikalna enota|enoto]] [[newton|N]]/[[meter|m]].
 
Površinsko napetost nekateri kapjevin na meji z [[zrak]]om pri [[temperatura|temperaturi]] 18 °C podaja razpredelnica.<ref>{{sktxt|Breuer|1993|pp=63}}.</ref>
 
{| class="wikitable"
! [[kapljevina]]
! <math>\gamma\! </math>
|-
| [[živo srebro]] || 0,471 N/m
|-
| [[voda]] || 0,0729
|-
| voda (50 °C) || 0,0679
|-
| voda (80 °C) || 0,0626
|-
| [[benzen]] || 0,029
|-
| [[eter]] || 0,017
|-
| [[glicerin]] || 0,0625
|-
| [[oljčno olje]] || 0,033
|}
 
== Merjenje površinske napetosti ==
* [[Wilhelmyjeva plošča]]
* [[kapilarnost]]
 
== Sklici ==
 
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
 
* {{citat|last1= Breuer|first1= Hans|title= Atlas klasične in moderne fizike|location= Ljubljana|publisher= DZS|date= 1993|isbn= 86-341-1105-9|cobiss= 35693056|pages= 62–63|ref= harv}}
 
[[Kategorija:Fizikalne količine]]