Redakcija: 16:04, 12. marec 2015 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.410 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.145.199 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:04, 1. avgust 2016 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m+/dp/poenotenje označb Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[~~Slika~~slika:Površinska napetost milnica.jpg\|thumb\|right\|250px\|Površinska napetost milnice v mreži kocke]] [[~~Slika~~slika:Dscn3156-daisy-water 1200x900.jpg\|thumb\|right\|250px\|Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi]] '''Površínska napétost''' je [[fizikalni pojav\|pojav]], da se [[gladina]] [[kapljevina\|kapljevine]] obnaša kot prožna plošča. Posledica tega je, da se kapljevine zberejo v [[kaplja\|kapljice]], kot tudi [[kapilarnost]], pojav, da se kapljevina, ki moči podlago, vzpne po stenah ozke cevke. Površinsko napetost izkoriščajo tudi nekatere [[žuželka\|žuželke]] za hojo po vodni gladini. == Vzrok == Površinska napetost je posledica privlačnih [[van der Waalsova sila\|van der Waalsovih sil]] med [[molekula]]mi kapljevine. V notranjosti kapljevine je vsaka molekula obdana z vseh strani z drugimi molekulami, zato jo van der Waalsove sile vlečejo enako v vse smeri in je [[rezultanta]] [[sila\|sil]] enaka nič. Za plast molekul na gladini pa to ne velja —– molekule iz notranjosti kapljevine delujejo nanje s privlačnimi silami, ki jih pa molekule plina z druge strani ne uravnovesijo, tako da jih uravnovesi le [[stisljivost\|nestisljivost]] kapljevine. Čista voda ima pri [[standardni pogoji\|standardnih pogojih]] površinsko napetost ~~okrog~~približno 70 mN/m. Površinsko napetost močno zmanjša dodatek [[milo\|mila]], [[detergent]]a ali drugih [[amfifilnost\|amfifilnih]] snovi. == Koeficient površinske napetosti == Ker je za molekule [[energija\|energijsko]] ugodneje, če so v notranjosti kapljevine, kot če so na gladini, je potrebno opraviti [[delo]], da se iz notranjosti kapljevine ~~prinesemo molekulo~~prinesemmolekulo na gladino in se s tem ~~povečamo~~poveča njeno [[površina\|površino]]. Sorazmernosti koeficient med delom ''A'' in spremembo površine gladine Δ''S'' je ''površinska napetost'' γ: :<math>A = \gamma \Delta S</math>▼ ▲: <math> A = \gamma \Delta S \!\, . </math> Zaradi površinske napetosti deluje na rob gladine [[sila]] ''F'', ki je premo sorazmerna [[dolžina\|dolžini]] roba ''l''. Sorazmernostni koeficient je spet ''površinska napetost'' γ:▼ :<math>F = \gamma l</math>▼ ▲Zaradi površinske napetosti deluje na rob gladine [[sila]] ''F'', ki je premo sorazmerna [[dolžina\|dolžini]] roba ''lb''. Sorazmernostni koeficient je spet ''površinska napetost'' γ: ~~Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ.~~ [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI\|izpeljano]] [[fizikalna enota\|enoto]] [[newton\|N]]/[[meter\|m]].▼ ▲: <math> F = \gamma lb \!\, . </math> ▲Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI\|izpeljano]] [[fizikalna enota\|enoto]] [[newton\|N]]/[[meter\|m]]. Površinsko napetost nekateri kapjevin na meji z [[zrak]]om pri [[temperatura\|temperaturi]] 18 °C podaja razpredelnica.<ref>{{sktxt\|Breuer\|1993\|pp=63}}.</ref> {\| class="wikitable" ! [[kapljevina]] ! <math>\gamma\! </math> \|- \| [[živo srebro]] \|\| 0,471 N/m \|- \| [[voda]] \|\| 0,0729 \|- \| voda (50 °C) \|\| 0,0679 \|- \| voda (80 °C) \|\| 0,0626 \|- \| [[benzen]] \|\| 0,029 \|- \| [[eter]] \|\| 0,017 \|- \| [[glicerin]] \|\| 0,0625 \|- \| [[oljčno olje]] \|\| 0,033 \|} == Merjenje površinske napetosti == Vrstica 28 ⟶ 52: * [[Wilhelmyjeva plošča]] * [[kapilarnost]] == Sklici == {{sklici\|1}} == Viri == * {{citat\|last1= Breuer\|first1= Hans\|title= Atlas klasične in moderne fizike\|location= Ljubljana\|publisher= DZS\|date= 1993\|isbn= 86-341-1105-9\|cobiss= 35693056\|pages= 62–63\|ref= harv}} [[Kategorija:Fizikalne količine]]

Površinska napetost: Razlika med redakcijama