Koncentracijsko taborišče Jasenovac: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 8:
Prvi »''Legalni ukaz za obrambo ljudi in države''« je datiran 17. aprila 1941 in odreja smrtno kazen za »''prekršek nad častjo in življenjskimi interesi hrvaškega naroda ter ogrožanjem obstoja Neodvisne države Hrvaške''«. Temu je kmalu sledil ''Uradni odlok o rasah'' in ''Uradni odlok o zaščiti arijske krvi in časti hrvaškega naroda'', ki je datiran 30. aprila 1941, sledil pa mu je ''Odlok o oblikovanju in določitvi rasno-političnega odbora'' 4. junija 1941 Vsiljevanje takih »rasističnih pravnih dejanj« niso opravljala samo normalna sodišča, ampak tudi izredna sodišča tako kot npr. vojaška sodišča s podaljšano pristojnostjo. Kmalu so se začele vrstiti razne aretacije, prepolni zapori pa so bili eden od povodov za nastanek kasnejše (po vojni) hrvaške sramote, ki so jo pričeli graditi v mestu Jasenovac, ki še danes stoji razmeroma blizu državne meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Jesenovac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč razmetanih v relativni medsebojni bližini v krogu 240 kilometrov ob bregu reke [[Sava|Save]]. Sistem Koncentracijskega taborišča je oblikoval [[Vjekoslav Luburić - Maks]] še v času svojega izgnanstva in je bil tudi njegov prvi poveljnik. Prvi upravnik taborišča je bil bivši duhovnik [[Miroslav Majstorović]], kasneje pa ga je nasledil [[Dinko Šakić]]. Taborišče so gradili od avgusta leta 1941 do februarja 1942. Večji del taborišča se je nahajal v mestu Jasenovac, okrog sto kilometrov jugovzhodno od [[Zagreb]]a. Taborišči I. in II. sta bili v vaseh '''Bročica''' in '''Krapje''', a sta bili kmalu razpuščeni zaradi pogostih poplav. Zaporniki so bili prestavljeni v taborišče '''''Ciglana''''' (Jasenovac III.), ki je bil največje taborišče in je vključeval tudi [[krematorij]]. V [[
Število žrtev ni bilo nikoli natančno določeno. Taboriščni arhiv je bil uničen dvakrat (v začetku 1943 in aprila leta 1945). Državna komisija Hrvaške je pričala na sojenju v Mednarodnem vojnem sodišču v [[Nürnberški proces|Nürnbergu]], da število žrtev variira med 500.000 in 700.000. Sicer je treba upoštevati, da so številke zelo variabilne (Hrvati govorijo o 50.000, Srbi pa gredo v številkah tudi do 700.000). Nekdanja oblast [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nikoli ni dovolila, da bi se raziskalo natančno število vseh žrtev. Verjetno hrani najtočnejše številke [[United States Holocaust Memorial Museum|Muzej holokavsta v ZDA]].
| |||