Emil Korytko: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

 

 

[[File:Ljubljana - Navje (nagrobnik Emila Korytka).jpg|thumb|Nagrobnik Emila Korytka s Prešernovimi verzi na Navju]]

Korytka je kot političnega prestopnika [[Klemens von Metternich]] obsodil na internacijo v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci in vplivnimi osebami. Izpostaviti velja osebnosti kot so [[Blaž Crobath]], [[Matija Čop]] in [[France Prešeren]], ki naj bi mu pomagal pri učenju slovenščine, le ta pa naj bi mu v zameno dajal inštrukcije iz poljskega jezika. Prav tako naj bi, vse do prepovedi s strani Metternicha, s Prešernom hodila na daljše izlete. Njegovo življenje v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo strogo nadzorovano, policiji je celo moral sporočati, kdo so njegovi prijatelji. V [[ljubljana|Ljubljani]] se je seznanil z idejo [[ilirizem|ilirizma]] in postal zagovornik [http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=138&clanek=449 slovanske vzajemnosti]. Bil je trdnega prepričanja, da si slovenščina zasluži ohranitev v knjižnem jeziku. Za slovensko kulturo je pomemben kot zbiralec [[slovenske ljudske pesmi|slovenskih ljudskih pesmi]]. Tako je po njegovi smrti, med letoma 1839 in 1944, v petih zvezkih izšla njegova zbirka ''Şlovénşke péşmi, krajnskiga naróda'', natisnjene v tiskarni [[Jožef Blaznik|Jožefa Blaznika]]. Sodeloval je tudi v beletrističnem časopisu ''[[Carniolia]]'', kjer je med drugimi od deželnega guvernerja Šmidburga (nem. [[Schmidburg]]) dobil dovoljenje za objavo dvanajstih slik kranjskih narodnih noš, ki so ohranjene še danes. Pokopan je na ljubljanskem [[Navje, Ljubljana|Navju]].

 

[[Slika:Ljubljana - Korytkova ulica.jpg|thumb|Korytkova ulica v Ljubljani]]

Po Korytku je poimenovana Korytkova ulica v Ljubljani, ob kateri stojita [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]] in [[Medicinska fakulteta v Ljubljani]]. Novembra 2013 je v organizaciji [[Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji|Veleposlaništva Republike Poljske]] in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] potekalo praznovanje 200. obletnice Korytkovega rojstva. V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je od 7. novembra na ogled razstava o Korytku z doslej še neobjavljenimi rokopisi. Izdana je bila tudi spominska poštna znamka.<ref>{{cite news |url=http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/emil-korytko-poljski-pregnanec-v-ljubljani.html |first=Petra |last=Kolšek |title=Emil Korytko, poljski pregnanec v Ljubljani |newspaper=Delo.si |date=11. november 2013}}</ref>

 

== Glej tudi ==

* [[Seznam izhajanja nemškega časopisja na Slovenskem]]

* Pismo E. Korytka F. L. Čelakovskemu, LZ 1900 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-M4T6ACN3&id=2b3398ac-cd16-43d2-a303-3a918431119f&type=PDF]

* Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda: Nabral Emil Koritko, 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog]

 

 

{{DEFAULTSORT:Korytko, Emil}}

[[Kategorija:Umrli leta 1839]]

[[Kategorija:Poljski etnografi]]