[[Slika:Critical carbon dioxide.jpg|thumb|right|200px|critical carbon dioxide|[[Ogljikov dioksid]] dela [[megla|meglo]], ko se ga v zaprtem prostoru ohladimoohladi iz superkritične na kritično temperaturo]]
'''Krítična tóčka''' je v [[fizika|fiziki]] [[točka]] na [[fazni diagram|faznem diagramu]], ki opisuje [[termodinamsko stanje]], opredeljeno s [[temperatura|temperaturo]] in [[tlak]]om, pri katerem ni mogoče razločevati med [[plin]]asto in [[kapljevina]]sto [[faza snovi|fazo snovi]]. Ko se približujemopribližuje kritični točki tako, da se kapljevino v zaprtem prostoru segrevamosegreva, se njena [[gostota]] zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota [[para|pare]]. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri [[kritična temperatura|kritični temperaturi]] izenačita, tako da se ne moremoda več razlikovati med fazama. V kritični točki sta [[površinska napetost]] in [[izparilna toplota]] enaki nič, [[stisljivost]] pa naraste prek vseh mej. Tlak v kritični točki je enak [[kritični tlak|kritičnemu tlaku]], temperatura kritični temperaturi, gostota pa [[kritična gostota|kritični gostoti]]. Ker je v kritični točki površinska napetost kapljevine enaka nič, med kapljevino in plinom tudi ni [[gladina|gladine]].
Pri temperaturah nad kritično se s povečanjem tlaka ne moremoda več dobiti kapljevine. V tem smislu včasih imenujejo pline le pri temperaturah nad kritično, pod njo pa plinasto fazo imenujejo [[para|paro]].
[[kritična spremenljivka|Kritične spremenljivke]] so uporabne za zapis različnih [[enačba stanja|enačb stanj]] z eno, ki velja za vse snovi. To je podobno kot pri [[normalizirana konstanta|normaliziranih konstantah]].
Po teoriji [[renormalizacijska grupa|renormalizacijskih grup]] je določilna lastnostznačilnost kritičnosti to, da naravna značilnost dolžinske stopnje fizikalnega sistema, korelacijska dolžina ξ, postane neskončno velika. To se dogaja tudi v [[fazni prostor|faznem prostoru]] vzdolž kritičnih premic.
Kritično točko opisuje [[konformna teorija polja]].
