Knjiga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Vrstica 49:
Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po [[Karel Veliki|Karlu Velikem]] in se imenuje [[karolinška minuskula]]. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa [[Abraham, freisinški škof|Abraham]]a, ki je v Freisingu škofoval med letoma 957 in 993/994. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne [[spoved]]i. Drugi spomenik je [[pridiga]] o [[greh]]u in pokori; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina.
Celoten latinski [[kodeks]] obsega 169 [[pergament]]nih folijev različne kakovosti. Največ besedil je [[Pridiga|govorov oz. homilij]], sedem je [[Liturgija|liturgičnih]], osem [[Kanonsko pravo|cerkvenopravnih]], devet drugačnih zapisov in trije slovenski, največ govorov je namenjenih praznikom [[Cerkveno leto|cerkvenega leta]]: [[advent]] in [[božič]], [[svečnica]], [[Postni čas|post]], [[veliki četrtek]], [[velika noč]] ipd. Nekatera liturgična opravila iz [[kodeks]]a lahko opravlja samo [[škof]], več obredov pa tudi navadni [[mašnik]]i.<ref>Smolik: 2004</ref>
Brižinske spomenike še danes hrani münchenska [https://de.wikipedia.org/wiki/Bayerische_Staatsbibliothek|Bavarska državna knjižnica]. Knjižnico so zapisi zapustili dvakrat. Leta 1970 so jih razstavili v [[Vatikan]]u,{{cn}} maja in junija 2004 pa so bili na ogled v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].
 
<gallery>