Elektronski snop: Razlika med redakcijama

odstranjenih 76 zlogov ,  pred 5 leti
besana in finiširanje
m (Yerpo je premaknil stran Katodni žarki na Elektronski snop: usklajevanje z naslovnim pojmom)
(besana in finiširanje)
[[Slika:Katódsugarak_mágneses_mezőben(4).jpg|sličica|Magnetno polje senco anode premakne, v zgornjem primeru navzdol.]]
Povod za te preizkuse je bilo iskanje najmanjše enote elektrike, kot so jo zahtevali Faradayevi zakoni.  V ta namen so raziskovali električne procese v razredčenih [[Plin|plinih]] in naleteli na opisane svetlobne pojave. [[Julius Plücker]] je uporabljal cevi z razelektrenjem v plinu in s segreto katodo. Skupaj s svojim študentom Johannom  Hittorfom je ugotovil,
# da se iz katode premočrtno širi neke vrste električno sevanje, <br>
# da predmeti, postavljeni v njih pot, mečejo senco,
# da je sevanje mogoče odkloniti z [[Magnetizem|magnetnim poljem.]]
[[William Crookes]], ki je za te preizkuse izumil cev s senčnim križem, je leta 1879 ugotovil, da do teh žarkov pride tudi v [[Vakuum|visoko evakuiranih]] ceveh, pri katerih do razelektritve v plinu ne prihaja več. Poleg tega je ugotovil, da žarčenje segreva [[Trdnina|trdna telesa]] in na njih izvaja [[Tlak|pritisk]]. To ga je pripeljalo do zaključka, da so katodni žarki sestavljeni iz delcev.
 
Prvič je katodne žarke sistematično obravnaval [[Philipp Eduard Anton von Lenard|Philipp Lenard]] v 90-ih&#x20;letihkonec 19. stoletja. Izdelal si je v ta namen tako&#x20;imenovano Lenardovo okno, to je mrežo, ki jo pokriva kovinska folija. Ugotovil je, da katodni žarki prodrejo skozi plast, ki je več tisoč atomov debela. Lenard je odkril tudi, da katodni žarki osvetljujejo fotografske plošče in določeni materiali pod njihovim vplivom fosforescirajo.
 
== Pospeševanje in odklanjanje ==
 
Znanstveniki so v številnih poizkusih skušali določiti maso delcev v katodnih žarkih. Uspel je šele [[Joseph John Thomson]] (1856-1940), ki je z veliko boljšim vakuumom določil odvisnost naboja od [[Masa|mase]] pri [[Elektrostatika|elektrostatičnem]] odklonu katodnih žarkov.
 
== Uporaba ==
[[Slika:Cyclotron_motion_smaller_view.jpg|sličica|Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog.]]
PrviPrva pomembenpomembna tehnična uporaba usmerjenega elektronskega snopa v obliki usmerjenega snopa je bila [[Katodna cev|Braunova cev]], ki jo je leta 1897 razvil [[Karl Ferdinand Braun]]. Katodni žarek na notranji strani  fluorescentnega zaslona osvetli točko, na katero ga usmerjajo odklonske elektrode. Cev se uporablja v [[Osciloskop|katodnih oscilografih]] in v televizijskih prejemnikih.
 
Pulzi preusmerjenega žarka z elektroni  [[Teorija relativnosti|relativističnih]] hitrosti se uporabljajo v sinhrotronih ipd. kot vir elektromagnetnega sevanja (sinhrotronsko sevanje) od [[Infrardeče valovanje|Infrardečih]] valovnih dolžin vse do mehkega [[Žarek gama|gama sevanja]] (glej tudi Laser s prostimi elektroni).
 
ElektronskegaElektronski žarkažarki močno interagirajo zs materijosnovjo; tako se na primer trdno telo segreva, če se ga obseva z elektronskim žarkom, segreva. To pride prav med drugim za topljenje snovi, na primer pri  taljenju z elektronskim snopom , ali kot za segrevanje pripa   naparjevanjunaparevanju z elektronskim snopom. Z ustreznimustrezno usmerjanjemkrmiljenim žarkažarkom je zlahkabrez težav mogoče obdelovati strukture z velikostjovelikostji nekaj milimetrov, na primer priv postopku[[Upor (elektrotehnika)| kalibriranjukalibriranja upornosti]].
 
V kovinsko predelovalni industriji je elektronski žarek visoke moče (100&#x20;kW) uporablja za taljenje, površinska obdelava vzorca, žarenje, vrtanje, graviranje in varjenje. Obdeluje se običajno v vakuumu (vsaj 10<sup>-2</sup>&#x20;mbar). Električno varjenje je možno tudi pri atmosferskem tlaku. Delovna razdalja med izstopom žarka in obdelovancem mora biti med 6 in 30&#x20;mm, Prehod iz visokega vakuuma na atmosferski tlak poteka v več korakih. 
 
Elektroni v elektronskem žarku imajo [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie|Louis de Broglie]] svojo od energije odvisno valovno dolžino, vendar pri tem ne gre za  [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetna valovanja]]. Pri tipičnih energijah znaša  De Broglieva valovna dolžina elektronov daleč pod enim nanometrom. Elektronski žarek zato zaradiZaradi [[Uklon|uklona]] nizato omejen,ločljivost karelektronskega sežarka ločljivostini tičeomejena. Zaradi močne interakcije s snovjo seso elektroni uporabljajokoristni za prikazovanjeprikaz in analizo notranje strukture in površine snovi v trdnem stanju (glej elektronski [[mikroskop]], foto-elektronsko [[Spektroskopija|spektroskopijo]] in elektronsko [[mikro-analizo]]). Primerni so tudi za proizvodnjoizdelavo skrajno drobnih struktur v nanometerskem območju, na primer v [[Litografija|litografiji]] z elektronskim snopom.
 
== Spletne povezave ==
5.979

urejanj