Gorazd Kocijančič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Wayfarer (pogovor | prispevki)
m dodal avtorjevo spletno stran na versopolis.com
Wayfarer (pogovor | prispevki)
m premaknil dva razdeleka - zamenjal njuni poziciji v članku
Vrstica 17:
'''Gorazd Kocijančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], [[prevajalec]], [[publicist]] in [[pesnik]],<ref>{{cite web |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/1412/detail.html |title=Slovene Writers' Association site |work=Slovene writers' portal |publisher=[[Slovene Writers' Association|DSP Slovene Writers' Association]]}}</ref> * [[17. september]] [[1964]], [[Ljubljana]].
 
==Biografija==
Gorazd Kocijančič se je rodil leta 1964 v Ljubljani<ref name="cangura">{{cite web |url=http://www.cangura.com/spletna-knjigarna/knjige-po-kategorijah/leposlovje/literarna-zgodovina-teorija/kaj-je-knjiga.php |title=Cangura.com - Kaj je ... Knjiga - Gorazd Kocijančič}}</ref> in je sin [[Janez Kocijančič|Janeza Kocijančiča]] in nekdanje [[rektor]]ice [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], [[Andreja Kocijančič|Andreje Kocijančič]]. Leta 1986 je končal študij [[filozofija|filozofije]] in [[grščina|grščine]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani in se zaposlil kot bibliotekar rokopisnega oddelka [[NUK|Narodne in univerzitetne knjižnice]]; od leta 2008 ima status samozaposlenega v kulturi.{{cn|date=Avgust 2013}} Prevaja iz 10 jezikov, med drugimi iz grščine, latinščine in hebrejščine. Poleg njegovih lastnih del je sodeloval tudi pri standardnem slovenskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]] ter prevedel in komentiral mnogo [[Cerkev (organizacija)|cerkvenih]] očetov: apostolske očete, apologete, [[Origen|Origena]], [[Evagrij Pontski|Evagrija Pontskega]], [[Gregor iz Nise|Gregorja iz Nise]], [[Dionizij Areopagit|Dionizija Areopagita]] in [[Maksim Spoznavalec|Maksima Spoznavalca]].<ref name="cangura" />
 
===Pomembnejša dela===
==Dela in prevodi==
Kocijančič je prevedel in komentiral celotni [[opus]] [[Platon]]a, ki obsega več tisoč strani.<ref>[http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=891236 ''STA: Integral Plato Translated by Gorazd Kocijancic''], 1 December 2004</ref> Za ta prevod je leta 2005 prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]], ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Sodeloval je tudi pri nastanku standardnega slovenskega [[prevod]]a [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (1996), prevedel in komentiral je evangelije ter več spisov, ki spadajo med tiste knjige Svetega pisma stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete. Poleg tega je opravil redakcijo celotne Nove zaveze.
 
Napisal je tudi nekaj zbirk esejev, kot so Posredovanja (1996), Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003 (2004), za katero je prejel [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] in Razbitje: Sedem radikalnih esejev (2009) in Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši, Ljubljana 2011.
 
Njegova dela so prevedena v angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino, češčino in srbščino.
 
===Pomembnejša dela===
* ''Posredovanja'', Celje 1996
* ''Med vzhodom in zahodom: Štirje prispevki k ekstatiki'', 2004
Vrstica 34 ⟶ 27:
* ''Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši'', Ljubljana 2011
 
==Dela in prevodi==
==Pesništvo==
Kocijančič je prevedel in komentiral celotni [[opus]] [[Platon]]a, ki obsega več tisoč strani.<ref>[http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=891236 ''STA: Integral Plato Translated by Gorazd Kocijancic''], 1 December 2004</ref> Za ta prevod je leta 2005 prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]], ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Sodeloval je tudi pri nastanku standardnega slovenskega [[prevod]]a [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (1996), prevedel in komentiral je evangelije ter več spisov, ki spadajo med tiste knjige Svetega pisma stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete. Poleg tega je opravil redakcijo celotne Nove zaveze.
 
Napisal je tudi nekaj zbirk esejev, kot so Posredovanja (1996), Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003 (2004), za katero je prejel [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] in Razbitje: Sedem radikalnih esejev (2009) in Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši, Ljubljana 2011.
 
Njegova dela so prevedena v angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino, češčino in srbščino.
 
==Pesništvo==
Gorazd Kocijančič je napisal štiri pesniške zbirke: Tvoja imena (2000), Trideset stopnic in naju ni (2005), Certamen spirituale (2008) in Primož Trubar zapušča Ljubljano (2012). V pesmih poleg slovenščine uporablja tudi nemške in latinske izraze ter nekaj stavkov, zapisanih v bohoričici.
 
Vrstica 41:
* Latinski: Anno Domini, Mysterium magnum (naslov pesmi; Velika skrivnost), Insomnia (naslov pesmi; Nespečnost), Sola scriptura. ('Zgolj Sveto pismo.'), Idem (naslov pesmi; Enako), Naturalis philosophia ('filozofija narave'), Conversio (naslov pesmi; Spreobrnitev), Item (6x v pesmi; prav tako), dosti uporablja veznik &, ki je izšel iz latinske besede 'et', torej in.
 
===Primož Trubar zapušča Ljubljano===
 
Pesniška zbirka je izšla pri [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani#Študentska založba|Študentski založbi]] v Ljubljani, leta 2012. Nekaj pesmi je bilo verjetno prvič predstavljenih in branih na mednarodnem literarnem [[festival Vilenica|festivalu Vilenica]] 2011. Uvrščena je v knjižno zbirko Beletrina. Knjiga ima kratko posvetilo, dvostranski uvod in 57 pesmi, razdeljenih v tri sklope; v prvem je 13 pesmi, v drugem 27 in v tretjem 17. Pesmi so v V zbirki napisane tako, kot da bi jih pripovedoval [[Primož Trubar]]. Ta koncept nam predstavi kar avtor sam v svojem uvodu, ko pravi, da se je Trubar poetsko naselil v njem, tako kot se je avtor na nek način v Trubarju. Pravi tudi, da se v knjigi zgodi zelo malo. Opisani so trije deli tistega dneva, ko mora Primož Trubar v izgnanstvo, torej leta 1565. Pravzaprav se dogajanje in premišljevanje začne že večer oz. noč prej. Nadaljuje se v jutru tistega dne in konča v poldnevu oz. v glasu zvona.
Vrstica 49:
Kocijančičev Trubar se v pesmih kaže kot pesimističen in (samo)kritičen človek. V pesmi Oporoka govori o svoji zapuščini in meni, da nima kaj zapustiti, ker ne ve, kaj bo sploh ostalo za njim in ali bodo njegovi potomci to cenili. Pravi, da ima v lasti le kup knjig, ki jih nihče ne bere, in se sprašuje, kaj bo čez tisoč let. Ali bo njegov trud sploh kaj vreden ali je vse zaman? Pesem se zaključi z verzoma, ki opisujeta ključen del [[protestantstvo|protestantske]] teologije. Ljudje pred Bogom ne bodo dosegli opravičenja s svojim moralnim delovanjem, ampak le z vero.</br></br>
 
====Oporoka====
 
<poem>In ker odhajam &
Vrstica 82:
Invektiva II je nadaljevanje kritike ljudstva. Kocijančičev Trubar je razočaran nad njimi in se okliče za naivneža, ker je verjel v njih. Pravi, da je po njihovem vse, kar potrebujejo, odveza in so zopet čisti. Za nič jim ni žal, so le najslabši možni ljudje, ki skrbijo le za svojo korist.
 
A Trubar ni kritičen le do družbe, je tudi do sebe. V pesmi Invektiva III govori o ljudeh, ki mu pravijo, koliko dela, on pa se brani, da v resnici nič ne dela, da le malo bere, piše, prevaja in veliko pridiga. A proti koncu vidimo, da tudi svoje delo smatra za nujno, sajksjti on namreč pridiga o Božji modrosti, brez tega pakatere bi ljudstvo propadlo.</br></br></br>
 
====Invektiva III====
 
<poem>Pravijo, da je to priden,
Vrstica 129:
Čeprav bomo garali kot voli.</poem></br></br>
 
====Milost I====
 
<poem>Tukajšnji ljudje
Vrstica 175:
Po apofatični pa naj bi Boga najprej začutil, šele nato mu dodelil neke lastnosti. O njem govori z besedami, ki ne morejo povedati, kako popoln je Bog. Spoznamo ga lahko le celovito, osebnostno in ne razumsko.
 
==Viri in opombe==
 
{{opombe}}
 
==Zunanje povezave==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=13889 COBISS - Osebna bibliografija, Gorazd Kocijančič]
* [http://kud-logos.si/ Kud Logos - International Journal for Postsecular Theoria, Poiesis and Praxis]