Deziderij Langobardski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vzpon na oblast |
Odnosi s Karlom Velikim, zapuščina |
||
Vrstica 20:
Pod [[Papež Štefan III.|papežem Štefanom III.]] so se zaradi njegovega nasprotovanja poroki Deziderijeve hčerke [[Deziderata Langobardska|Deziderate]] s Karlom Velikim odnosi papeža z Langobardi ponovno zaostrili in Deziderij je preklical obljubo o vrnitvi mest.
Podobno kot njegovi predhodniki je tudi Deziderij poskušal povečati langobardsko moč v Italiji, zato je v svojih južnih vojvodinah naletel na papeževo odpor. Vojvoda [[Benevento (pokrajina)|Beneventa]] [[Alboin]] in vojvoda [[Spoleto|Spoleta]] [[Liutprand]] sta na papeževo pregovarjanje prestopila na frankovsko stran, s čimer sta se odcepila od Langobardskega kraljestva in dobila zaščito frankovskega kralja [[Pipin Mali |Pipina Malega]].<ref>PAUL., Ep. ad Pip.; Cod. Car., 15.</ref> Leta 758 je vojvoda Liutprand Beneventski postal polnoleten in se uprl. Deziderij je njegov upor zadušil, ga odstavil in vojvodino Benevento predal
==Odnosi s Karlom Velikim==
[[Papež Štefan III.]] je nasprotoval poroki Dezderijeve hčerke Deziderate leta 768, vendar je pred svojo smrtjo leta 772 sklenil mir z Langobardi. Njegov naslednik [[Papež Hadrijan I.|papež Hadrijan I.]] je kljub temu zaprosil pomoč Karla Velikega za pomoč proti Langobardom, zlasti zato, ker je Karel leta 771 Deziderato odslovil in jo vrnil njenemu očetu. Stvari so se še bolj zapletle, ko je vdova Karlovega brata [[Karlman|Karlmana]] Gerberga po moževi smrti leta 771 prosila za zaščito langobardskega kralja. Deziderij je, verjetno zaradi Karlove nesramne odslovitve njegove hčerke, priznal Gerbergina sinova za zakonita naslednika in napadel papeža Hadrijana, ker je odklonil njuno kronanje za kralja. Po Deziderijevem napadu na [[Pentapolis]] so se njegovi in papeževi odposlanci sestali na pogajanjih v [[Thionville]]u. Karel Veliki se je v pogajnjih postavil na papeževo stran.
V takšnem političnem položaju sta Karel Veliki in njegov stric [[Bernard, sin Karla Martela|Bernard]] leta 773 z vojsko prečila [[Alpe]] in pri Mortari (''Ara Mortis'') težko porazila Langobarde. Kmalu zatem sta začela oblegati njihovo prestolnico Ticinum, sedanjo [[Pavia|Pavio]]. Deziderijev mladi sin Adalgis je v [[Verona|Veroni]] zbral novo vojsko, vendar se je moral pred FRanki umakniti na jadransko obalo, od koder je pobegnil v [[Konstantinopel]].
Obleganje Pavie je trajalo do junija 774, ko se je Deziderij v zameno za svoje življenje in življenja svojih vojakov in podložnikov vdal in odprl mestna vrata. Po vdaji je bil izgnan v opatijo Corbie, kjer je umrl. Nekateri viri trdijo, da je bil s celo družino izgnan v samostan v [[Liège]]u, [[Belgija]]. Deziderij je umrl okrog leta 786. Njegov sin Adalgis je celo življenje poskušal dobiti očetovo kraljestvo, vendar mu to ni uspelo.
==Zapuščina==
Karel Veliki je po zmagi nad Langobardi privzel naslov ''Rex Langobardorum'' - kralj Langobardov in postal prvi germanski kralj, ki je privzel ime osvojenega kraljestva. Po pisanju [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]] v ''[[Zgodovina Langobardov|Zgodovini Langobardov]]'' je Karlovega očeta Pipina Malega zaradi zavezništva, osebnega prijateljstva s Pipinom in njegovim očetom Karlom Martelom, langobardski kralj Liutprand formalno posinovil. Posinovljenje je kasneje upravičevalo pravico Pipinovih naslednikov do frankovskega prestola in zahtevo Karla Velikega do langobardskega prestola.
Deziderijevo ime se pojavlja v več [[romanca]]h iz karolinškega obdobja.
==Sklici==
| |||