Ljubljanska opera: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'Sorry, but the information is very private. It's not open to the public. Only the government can access it. Kategorija:Palače v Ljubljani Kategorija:Neorenesančna a...'
Matiia (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 111.125.92.2 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sončen
Vrstica 1:
{{Drugipomeni4|zgradbi|operno in baletno skupino|Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana}}
Sorry, but the information is very private. It's not open to the public. Only the government can access it.
{{Infopolje Zgradba
|name = Ljubljanska opera
|image = Ljubljanska Opera 2.jpg
|image_size = 260px
|caption = Pročelje
|location = med [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevo cesto]] in [[Tomšičeva ulica, Ljubljana|Tomšičevo ulico]], [[Ljubljana]]
| address = [[Župančičeva ulica, Ljubljana|Župančičeva ulica 1]]
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
|latd = 46 | latm = 3 | lats = 9.5 | latNS = N
|longd = 14 | longm = 30 | longs = 1.42 | longEW = E
|iso_region =
|coordinates_display= title
|start_date = 1890
|completion_date = 1892
|demolition_date =
|opening = 29. september 1892
|renovation_date = 2011
|building_type = opera
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|area =
|architect = [[Jan Vladimír Hráský]], [[Anton Hruby]]
|architectural_style = [[neorenesančna arhitektura]], [[modernizem|modernistični]] prizidek
|ren_architect = [[Jurij Kobe]], [[Marjan Zupanc]]
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Opera
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993
| refšt= 381
| občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
 
'''Ljubljanska opera''' je [[opera|operna hiša]], ki stoji ob križišču [[Župančičeva ulica, Ljubljana|Župančičeve ulice]] in [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjeve ceste]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Poslopje je bilo zgrajeno kot ''Deželno gledališče'', danes pa v njem domuje [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana]].
[[Slika:Plakat otvoritvene predstave 1892.jpg|sličica|371x371_pik|Plakat otvoritvene predstave Deželnega gledališča 1892]]
 
== Zgodovina gradnje ==
Stavba je bila zgrajena leta med letoma 1890 in 1892 v [[neorenesansa|neorenesančnem]] slogu po načrtih čeških arhitektov [[Jan Vladimír Hráský|Jana Vladimírja Hráskýja]] in [[Anton Hruby|Antona Hrubyja]]. Projekte je pripravil deželni stavbni urad, ki je zahteval racionalno rešitev. Gradbena dela so bila oddana na licitaciji ljubljanskemu podjetju Gustava Tönniensa, tudi kamnoseška dela so pridobili domači obrtniki, nekaj zahtevnejših del pa tujci.
 
Po požaru gledališča na mestu današnje stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] je bilo v zgradbi sprva ''Deželno gledališče'', po izgradnji ''Nemškega gledališča'' (današnja [[Ljubljanska Drama|Drama]]) pa so v njej potekale predvsem [[opera|operne]] prireditve.
 
==Prenova poslopja==
[[Slika:Opera (1).JPG|thumb|left|250px|Ljubljanska opera s Cankarjeve ceste]]
Zaradi dotrajanja in prostorske stiske je bil leta 1998 objavljen javni natečaj za obnovo in dograditev. Za celostno prenovo in dozidavo operne hiše je bil na natečaju kot osnova izbran projekt [[arhitekt]]ov [[Jurij Kobe|Jurija Kobeta]] in [[Marjan Zupanc|Marjana Zupanca]]. Po načrtu so zgradili velik [[modernizem|modernistični]] prizidek na hrbtni strani operne stavbe in obnovili njen stari del. Pod njim so zgradili tudi dva podzemna vstopno-izstopna [[atrij]]a in povečali [[orkester|orkestrsko]] odprtino ter oder. Tako se je površina stavbe s 3.500 povečala na 10.500 kvadratnih metrov.
 
Predvideno zaprtje stavbe se je zaradi številnih zapletov (vdori vode in stečaji gradbenih podjetij) iz predvidenih dveh let podaljšalo na šest let, stroški obnove in dozidave pa so znašali več kot 43 milijonov evrov. Dela sta s podizvajalci izvajali podjetji [[Vegrad]] in [[SCT]].
 
Slovesno odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. decembra 2011 s koncertom, ki so ga poimenovali ''Zlitje stoletij''. Pokrovitelj koncerta je bil predsednik države [[Danilo Türk]].
 
Prvotni glavni vhod v operno stavbo je z [[Župančičeva ulica, Ljubljana|Župančičeve ulice]].
 
== Arhitektura ==
[[Slika:Opera-Ljubljana.JPG|thumb|left|Pročelje ljubljanske operne hiše pred obnovo]]
V fasadnih nišah sta kipa, ki predstavljata alegoriji tragedije in komedije. Stavbi daje njeno značilno zunanjo podobo predvsem bogato okrašeno pročelje z [[jonski steber|jonskimi stebri]] nad vhodom, ki podpirajo mogočen [[Timpanon(arhitektura)|timpanon]]. V nišah ob glavnem vhodu sta postavljena kipa Komedije in Tragedije. Nad timpanonom stoji alegorija genija z Opero in Dramo. Ti kipi so delo [[Alojzij Gangl|Alojzija Gangla]]. Vse ostalo okrasje so izdelali tuji umetniki.
 
Ob pročelju zgradbe stojita doprsna kipa slovenskih gledaliških [[pionir]]jev, [[Ignacij Borštnik|Ignacija Borštnika]] (1858-1919) in [[Anton Verovšek|Antona Verovška]] (1866-1914). Kipa sta delo akademskega kiparja [[France Kralj|Franceta Kralja]]. Ob [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] je tudi kip [[Julij Betetto|Julija Betteta]], (1885-1963), slovenskega basista, ki ga je izdelal [[Stojan Batič]] s pomočjo [[Julijan Renko|Julijana Renka]].
 
Dvorana je podkvaste oblike in obdana z obokanimi hodniki, ki vodijo do stopnišč. Poleg parterja so na obodu dvorane parterne lože in lože v nadstropju, sledi balkon in galerija, za njo pa še stojišča. Prostori za garderobo obiskovalcev so v avli in ob parternih ložah.
 
== Zgodovina gledališča ==
V Deželnem gledališču so od leta 1892 dalje uprizarjali dramske in operne predstave. Opera je imela stalne dirigente, soliste in zbor, glasbeniki pa so bili najeti vojaški, od leta 1908 pa člani takrat ustanovljene Slovenske filharmonije. Leta 1911 se je nemško gledališče preselilo v novo stavbo (današnjo [[SNG Drama|Dramo]]). V času prve svetovne vojne ni bilo predstav, v stavbi je bil kino Central. Spomladi leta 1918 je Gledališki konzorcij prevzel aktivnosti, da bi v sezoni 1918/19 začel ponovno delovati slovenski oder. Izvajali so predvsem francoske in italijanske opere, nekaj pa tudi slovanskih. Spomladi 1919 je začel delovati tudi balet.
 
=== [[Krstna predstava|Krstne predstave]] ===
[[Slika:Ljubljanska opera 1930.jpg|thumb|right|250px|Predstava v ljubljanski operi leta 1930]]
[[Slika:SNGOperaLj-Dec2011.jpg|thumb|right|250px|Oder ob slovesnem odprtju prenovljene stavbe leta 2011]]
 
V stavbi je svojo krstno predstavo doživelo veliko slovenskih opernih del:
*[[Benjamin Ipavec|Ipavec]]: [[Teharski plemiči (opera)|Teharski plemiči]] (1892)
*[[Viktor Parma|Parma]]: [[Urh, grof celjski (opera)|Urh, grof celjski]] (1895)
*Parma: [[Ksenija (opera)|Ksenija]] (1897)
*[[Risto Savin|Savin]]: [[Poslednja straža]] (1907)
*Savin: Lepa Vida (1909)
*Parma: [[Zlatorog (opera)|Zlatorog]] (1921)
*Savin: Gosposvetski sen (1923)
*[[Fran Gerbič|Gerbič]]: [[Nabor (opera)|Nabor]] (1925)
*[[Hugolin Sattner|Sattner]]: [[Tajda (opera)|Tajda]] (1927)
*[[Slavko Osterc|Osterc]]: Iz komične opere (1928)
*[[Marij Kogoj|Kogoj]]: [[Črne maske]] (1929)
*[[Matija Bravničar|Bravničar]]: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (1930)
*Osterc: Medeja, Dandin v vicah (1932)
*Savin: [[Matija Gubec (opera)|Matija Gubec]] (1936)
*[[Danilo Švara|Švara]]: [[Kleopatra (opera)|Kleopatra]] (1940)
*Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica (1941)
*[[Marjan Kozina|Kozina]]: [[Ekvinokcij (opera)|Ekvinokcij]] (1946)
*Švara: [[Veronika Deseniška (opera)|Veronika Deseniška]] (1946)
*[[Mirko Polič|Polič]]: [[Mati Jugovičev]] (1947)
*Polič: Deseti brat (1951)
*Švara: [[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]] (1954)
*Švara: Ocean (1969)
*[[Darijan Božič|Božič]]: Ares-Eros (1971)
*[[Pavel Šivic|Šivic]]: [[Cortesova vrnitev (opera)|Cortesova vrnitev]] (1974)
*[[Rado Simoniti|Simoniti]]: Partizanka Ana (1975)
*Šivic: Svitanja (1979)
*Osterc: Saloma (1979)
*Šivic: Samorog (1981)
*[[Jani Golob|Golob]]: [[Krpanova kobila (opera)|Krpanova kobila]] (1992)
*[[Alojz Ajdič|Ajdič]]: Brata (19. maj 2005)
*Golob: [[Ljubezen kapital]] (2012)
 
Ob stoletnici ljubljanske opere leta 1992 so krstno uprizorili slovensko opero ''Krpanova kobila'' [[Jani Golob|Janija Goloba]].
 
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
 
== Viri ==
* Darinka Kladnik, Preobrazbe Ljubljane, ZIP, ljubljana, 2004, ISBN 961-91035-2-1
* [http://old.gimvic.org/projekti/mednarodni_projekti/nizozemska_2000/ljubljana/opera-si-zg.html Zgodovina ljubljanske opere]
* [http://www.opera.si/sl/sng/zgodovina/ Zgodovina]
 
== Glej tudi ==
*[[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Slovene National Opera and Ballet Theatre}}
*[http://www.opera.si SNG Opera in balet Ljubljana]
 
{{Ljubljana}}
 
[[Kategorija:Palače v Ljubljani]]
[[Kategorija:Neorenesančna arhitektura v Ljubljani]]