|
[[Slika:Central Europe End 5th Century German.jpg|thumb|right|300px|Srednja Evropa v poznem 5. stoletju]]
'''Alemani''' so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov [[Ren]]a na ozemlju, ki je danes del [[Nemčija|Nemčije]]. EdenPrvi najzgodnejšihjih virov,je kiomenil usmerja nanje, jezgodovinar [[pridevnikKasij Dion]] ''alamannicus'',v kizvezi gaz je vzel cesarvojsko [[Karakala|Karakale]], ki je vladal [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] od 211–217 in jih je premagal. <ref>Johann Jacob Hofmann, ''Lexicon Universale'', Leiden 1698, "Alamannicus"</ref> Narava te zveze in njihove prejšnje plemenske povezave so nedoločene. Po naravi so bili napadalni, kadar so le mogli, so napadli rimsko provinco ''[[Gornja Germanija|Gornjo Germanijo]].'' Za zgled so jim bili [[Franki]], ki so bili prva germanska plemenska zveza in so ustavili Rimljane pri napredovanju na sever v dolino reke Ren inter osvojili rimsko provinco ''[[Spodnja Germanija|Spodnjo Geramnijo]]''.
Od prvega1. stoletja je bil Ren meja med rimsko [[Galija|Galijo]] in plemensko Germanijo. Tu so se naselili germanski narodi, [[Kelti]] in pomešana germansko-keltska plemena. Rimljani so ozemlje razdelili v dve okrožji: Gornjo in Spodnjo Germanijo (''Germania Superior''in ''Germania Inferior'') vzdolž gornjega in spodnjega Rena. Gornja Germanija je vključevala regijo med gornjim Renom in gornjo [[Donava|Donavo]], regijo [[Schwarzwald]], ki je bila takrat mnogo večja. Rimljani so jo imenovali ''[[Agri Decumatesdecumates]]'' ("Polja Decumatesdecumates"), ime je neznanega izvora. Nekateri so ta izraz prevedli kot "deset kantonov", <ref>Rimski ''decem'', "deset".</ref> a katerih, ni znano. Zunanja rimska utrjena meja okoli Spodnje Germanije se je imenovala ''[[Limes#Gornjegermanski limes|gornjegermanski limes]] ''.
Številni alemanski bojevniki so pogosto prečkali [[limes]] in napadali Gornjo Germanijo inter se pomikali na njena območja. Kot konfederacija so od 5. stoletja naselili [[Alzacija|AlsacijoAlzacijo]] in se razširili na območje [[Švica|Švice]], dele današnje [[Bavarska|Bavarske]] in [[Avstrija|Avstrije]] ter v 8. stoletju prišli do alpskih dolin.
V delu ''[[Historia Augusta]]'' piše, da se je ta konfederacija v 3. stoletju imenovala ''Germani''. [[Prokul]], rimski uzurpator, je leta 280 s pomočjo svoje gverile premagal Alemane<ref> "On je bil vseeno koristen za Galce, ker je premagal Alemane — ki so se tedaj še vedno imenovali Germani — in ne brez slave, nikoli se ni boril, razen kot razbojnik"</ref>. Alemani so postali narod [[Alemanija|Alemanije]], ki je bila včasih neodvisna, a so ji pogosteje vladali Franki. V francoščini se Nemčiji reče ''Allemagne'', v španščini ''Alemania'', kar je povezano s tedanjim majhnim germanskim narodom.
Območje Alemanov se je ves čas menjavalo in je bilo sestavljeno iz številnih okrožij, kar je bila posledica njihovega mešanega izvora. V zgodnjem srednjem veku je bilo njihovo ozemlje razdeljenoporazdeljeno med škofijoškofijami v [[Strasbourg]]u, ki datira izv okoli letaleto 614, [[Augsburg]]u od leta 736, [[Mainz]]u, nadškofija od 745, ter škofije v [[Basel|Baslu]] od leta 805. Njihovi pomembni zakoni so nastali podPod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] kotje nastala Vojvodina Alemanija v Švabski. Današnji nasledniki Alemanije so v štirih današnjih državah oziroma deželah: Francija (Alzacija), Nemčija (Švabska in del Bavarske), Švica in Avstrija, v teh regijah govorijo posebno nemško narečje.
== Jezik ==
[[Nemščina]], ki se danes govori na območju nekdanjih Alemanov, se imenuje [[alemanščina]] in je v podskupini visokonemških jezikov. Alemanska runska pisava na [[Pforzenska sponka|pforzenski sponki]] je najzgodnejši dokaz starega visokonemškega jezika. Visokonemški premik soglasnikov verjetno izhaja iz 5. stoletja iz Alemanije ali od [[Langobardi|Langobardov]]. Narečje, ki se jeso govoriloga pred tem medgovorila alemanskimialemanska plemeniplemena, se je bilnekoliko malo drugačenrazlikovalo od jezika drugih zahodnogermanskih narodov.
== Izvor ==
Po Amijanu Marcelinu je bil naslednji geograf južne Nemčije [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]]. Okoli leta 150 je napisal delo ''Geografija'' v grščini, to je okoli pol stoletja po Dionu in stoletje prej, ko naj bi Alemani prečkali rimski limes. Ptolemaj Alemanov ne omenja. V njegovem delu so navedeni z drugimi imeni. <ref>Ptolomajev opis ima nekaj omejitev. Gornja in Spodnja Germanija sta bili navedeni poimensko, a samo kot posebni okrožji ''Galije Belgice'' (2.8), meja med njima je bila neprepoznana reka Obruncus. Regija je ponovno omenjena kot Germanija, a nima rimskih mej. Germania Superior, Agri Decumates in limes tukaj niso najdeni, četudi so takrat gotovo bili. ''Germania Magna'' je bila znotraj Rena, Donave, Vistule in obale morja, imenovanega ''Oceanus Germanicus''. Večina plemen manjka ali so izpisana brez imen. Ni Majne, niti jezera Constance. Donava teče iz Alp. Ren ne zavija v bližini Švabske. Ptolemajeva Germania spominja na slabo kopijo, točna je samo, ko spremlja znane meje, a je vseeno popačena.</ref>
Ne glede na to so po njem mogoče neke ugotovitve. Gornja Germanija je enostavno prepoznana. Če spremljamo reko Ren, pridemo do mesta Mattiacum, ki je moralo biti na meji rimske Germanije (v bližini [[Wiesbaden|Wiesbadna]]). Navzgor in med Renom in Abnobo (v Schwarzwaldu) so [[Ingrioni]], [[Intuergi]], [[Vangioni]], [[Karitni]] in [[Vispi]], nekateri od zgodnjega začetka cesarstva ali prej. Na drugi strani, severno od Schwarzwalda, so bili Kati tam, kjer je danes [[Hessen]] ob spodnji Majni.
Zgodovinska [[Švabska]] je bila nadomeščena z današnjim [[Baden-Württemberg]]om. Bila je najpomembnejše ozemlje srednjeveške Alemanije, saj je vključevala Gornjo Germanijo in ozemlje vzhodno do Bavarske, ne pa zgornje Majne, kjer se je vojskoval Karakal. Ozemlje Gornje Germanije prvotno ni bilo del alemanskih posesti. Ljudstev na območju od zgornje Majne na severu, Donave na jugu in vzhodno do Češke, kjer so bili [[ Kvadi]] in [[Markomani]], Ptolemaj ne omenja. Tam so bili [[Tubanti]] južno od Katov in na drugem koncu Schwarzwalda [[Varisti]], kar je znano. Mogoč razlog za tako razdelitev je, da ljudje niso živeli v gozdu, če ni bilo nevarnosti. Območje med gozdom in Donavo je imelo le okoli deset naselij ali kantonov.
=== Alemani in Hermunduri ===
Naslednji podroben vir je [[Tacit]]ova knjiga o Germanih, včasih njena razlaga povzroča težave. V 42. poglavju se pojavijo [[Hermunduri]], pleme, ki je bilo gotovo naseljeno na območju, ki je pozneje postalo [[Turingija]]. Tacit navaja, da so trgovali z [[Retija|Retijo]], ki pri Ptolomeju leži čez Donavo na drugi strani Gornje Germanije. Logično je, da so se Hermunduri razširili čez poznejšo Švabsko in da Alemani izvirajo iz Hermundurov.
Ptolomej jih ne omenja. Po Ptolemajevem obdobju se Hermunduri v vojnah proti cesarstvu od leta 166 do 180 pridružijo Markomanom. Pozorno branje Tacita omogoča rešitev. Pravi, da je izvir [[Laba|Labe]] med območjem Hermudurov nekje na vzhodu gornje Majne. Umešča jih poleg Naristov (VaristiVaristov), katerih območje je ob koncu antičnega SchwarzwaldaČrnega gozda dobro poznano, in MarkomanomMarkomanov ter Kvadov. Hermunduri so bili premagani v markomanskih vojnah in so sklenili mir z Rimom. Alemani torej niso bili Hermunduri, a so nekatere njihove značilnosti ostale pri mešanju ljudi v tistem obdobju, ko so postali Alemani.
=== Širitev germanskih plemen pod Ariovistom ===
Izraz Svebi ima v virih dvojen pomen. Na eni strani Tacit v 38. in 39. poglavju piše, da zavzemajo več kot polovico Germanije, imeli so posebne frizure in bili duhovno združeni okoli Semnona. Svebi zgornje Donave pa so opisani kot pleme.
[[Julij Cezar]] v [[Komentarji o galski vojni|Komentarjih o galski vojni]] pravi (1.51), da je Ariovist zbral vojsko iz širše regije Germanije, še posebej Harude, Markomane, Triboce, Vangione, Nemete in Seduse. Svebe so povabili, da se jim pridružijo. Živeli so v 100 kantonih (4.1), v katerih jeso bilov za enovsako leto izbranihizbrali 1000 mladeničev za vojsko, ki se je lahko primerjala z rimsko profesionalno vojsko.
Ariovist je sodeloval pri vdoru v Galijo, ki so jo Germani hoteli naseliti. Ker so želeli zavzeti strateško pomembno mesto Vesontio, so svoje sile zbrali ob Renu blizu Bodenskega jezera. Ko so prišli Svebi, je prečkal reko. Galci so poklicali Rim na pomoč. Cezar je najprej zavzel mesto in porazil Germane ter pobil večino germanskih vojakov, ko so poskušali pobegniti čez reko.
== Spopadi z Rimskim cesarstvom ==
[[Slika:Karte limes.jpg|thumb|thumb|300px|Limes Germanicus, 83–260]]
Alemani so se stalno spopadali z Rimskim cesarstvom. Leta 268 so odšli so na velik pohod v Galijo in severno Italijo. Rimljani so bili prisiljeni zbrati veliko vojakov z germanske meje kot odgovor na vdor [[Goti|Gotov]] z vzhoda. Njihovi napadi na tri območja Galije so bili zelo hudi: Grgur iz Toursa (umrl 594) se spominja njihove uničujoče moči v obdobju [[Valerijan II.|Valerijana]] in [[Galijen]]a (253–260), ko so se Alemani združili pod kraljem Krokusom, ki je po nasvetu svoje pokvarjene matere po legendi opustošil celo Galijo in uničil vse templje, ki so bili zgrajeni v antiki. Nato je prišel v [[Clermont-Ferrand|Clermont]], ki ga je zažgal, porušil in uničil oltar, imenovan ''Vasso Galatae'' v galščini, ter mučil mnoge kristjane ([http://www.fordham.edu/halsall/basis/gregory-hist.html#book3 ''Historia Francorum'', Knjigaknjiga I. 32 -, 3432–34]).
Na začetku poletja leta 268 je rimski cesar Galijen ohranil prednost v Italiji, nato pa se je ukvarjal z Goti. Ko se je gotski pohod septembra končal z rimsko zmago v bitki pri Nišu (Naisusu), se je Galijenov dedič [[Klavdij II. Gotski]] obrnil proti severu, da bi se spoprijel z Alemani, ki so pustošili po vsej Italiji severno od reke [[Pad]].
2. januarja 366 so Alemani v velikem številu spet prečkali tedaj zaledeneli Ren, da bi napadli galske province, a jih je tokrat premagal [[Valentinijan I.]]
V velikem napadu leta 406 so Alemani prečkali Ren zadnjič, tokrat osvojili in naselili območje današnje [[Alzacija|Alzacije]] in velik del Švice. O tem poroča [[Fredegarjeva kronika]] poroča o tem. Pri ''Albi Augusti'' je bilo uničenje tako popolno, da se je krščanski škof umaknil v Viviers. Po Grgurjevem poročilu o Mendi v Lozèri, ki je bila globoko v srcu Galije, se je škof Privatus moral žrtvovati za idole v isti votlini, v kateri je bil pozneje občudovan. Menijo, da ta podrobnost v književnem delu le prikriva grozo barbarskega nasilja.
== Seznam bitk med Alemani in Rimljani ===
[[Slika:Augsburger Weihestein r.jpg|thumb|Augsburški oltar prikazuje zmago Rimljanov leta 260]]
* leto 268 – [[bitka pri jezeruBenaškem Benacusjezeru]] (danes Gardsko jezero) —– Rimljani pod vodstvom Klavdija II. premagajo Alemane
* leto 271:
** [[bitka pri Placentiji]] —– cesarja [[Avrelijan]]a so premagale alemanske sile pri vpadu v Italijo
** [[bitka pri Fanu]] —– Avrelijan je premagal Alemane, ki so se začeli umikati iz Italije
** [[Bitka pri Pavii (271)|bitka pri Pavii]] —– Avrelijan je uničil alemansko vojsko pri umiku
* leto 298:
** [[bitka pri LingonesuLangresu]] —– Cezar [[Konstancij Klor]] je premagal Alemane
** [[bitka pri VindonisseVindonissi]] —– Konstancij je ponovno premagal Alemane
* leto 356 – [[Bitka pri Reimsu (356)|bitka pri Reimsu]] —– Cezarja Julijana Odpadnika so premagali Alemani
* leto 357 – [[Bitka pri Strasbourgu (357)|bitka pri Strasbourgu]] —– Julijan je pregnal Alemane iz Porenja
* leto 367 – [[bitka pri Soliciniumu]] —– Rimljani in cesar [[Valentinijan I.]] so premagali Alemane na svojem drugem pohodu
* leto 378 – [[bitka pri ArgentovariiArgentovariji]] —– zahodni cesar [[Gracijan]] je še enkrat premagal Alemane
== Alemani in Franki ==
[[Slika:Alamannien Hochburgund ca 1000.png|thumb|thumb|250px|Alemanija (rumeno) in ZgornjaGornja Burgundija (zeleno) okoli leta 1000]]
Kraljestvo (ali vojvodstvo) AlemanijaAlemanijo med Strasbourgom in Augsburgom je trajalo do leta 496, ko je Alemane premagal [[Klodvik I.]] v [[Bitka pri Tolbiacu |bitki pri Tolbiacu]]. Vojna Klodvika proti Alemanom pomeni začetek Klodvikovega pokristjanjevanja, kar opisuje [[Gregor Tourski]] (Knjigaknjiga II., 31). Za tem so Alemani postali del frankovske države.
Leta 746 je [[Karel Veliki]] zatrl upor tako, da je pobil vse alemansko plemstvo na krvavem sodišču v Cannstattu. V naslednjem stoletju so Alemaniji vladali vojvode. Z [[Verdunska pogodba|verdunsko pogodbo]] iz leta 843 je Alemanija postala provinca vzhodnega kraljestva [[Ludvik Nemški|Ludvika NemškegaII.]], predhodnice Svetega rimskega cesarstva. Vojvodstvo se je obstajaloobdržalo do leta 1268.
=== Alemanija pod Merovingi in Karolingi ===
[[Slika:Frankenreich unter den Merowingern.jpg|thumb|left|''Alemanija'' kot del Frankovskega cesarstva v obdobju Merovingov]]
Alemanija je imela v [[Frankovsko cesarstvo |frankovskem cesarstvu]] okrepljen avtonomnisamostojni status kot [[vojvodina]] na območju, ki se je verjetno sovpadaloujemalo s poznejšo vojvodino Švabsko. Alzacija, ki je bila večinoma samostojna vojvodina, dejansko ni bila del Alemanije. Poudarek frankovske vojvodine Alemanije je bil na območju južno od Rena in v okolici [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]]. Vojvode so bili še vedno iz alemanskih družin in niso vedno tekmovali s frankovskimi plemiči. NaAlemanski primer,vojvoda alemanskije vojvodana jeprimer skupaj s frankovskim [[majordom]]om ustanovil [[samostan Reichenau]]. Sorazmerno samostojni vojvode frankovskega cesarstva so pogosto poskušali postati frankovski kraljkralji. Na krvavem sodišču v Cannstattu je bil leta 746 upor dokončno zatrt: vojvodina Alemanija je bila neposredno pod nadzorom [[Franki|Frankov]]. Tako je naslov alemanski vojvoda za dolgo časa izginil. Cesar [[Ludvik Pobožni]] je s svjimsvojim sinom [[Karel Plešasti|Karlom II.]] med letoma 829–838 ustvaril kraljestvo Alemanija.
V 7. stoletju so začeli ljudje višjega sloja pokopavatiniso svojeveč mrtvepokopavali ne večmrtvih v številna grobišča, ampak na območju dvorca. Za to obdobje so značilni kamniti škatlasti grobovi. S pokristjanjevanjem v začetku 8. stoletja so bila številna pokopališča popolnoma opuščena, nastala pa so nova okoli cerkvacerkev. Posledica tega je pomanjkanje prvotnih virov o Alemanih.
V 10. stoletju je bilo ustanovljeno [[Vzhodna Frankovska|vzhodnofrankovsko]]/nemško [[Švabska vojvodina|vojvodstvo Alemanija]]. Tudi ta vojvodina je bila omejena. Po [[Investiturni boj |investiturnem boju]] je bila vojvodina leta 1079 dejansko razdeljenegarazdeljena. Thurgau, Schwarzwald, Breisgau in Ortenau so ostali pod prevlado Zähringerjev. Ime vojvodina Alemanija je zdaj izginilo, uveljavilo se je ime Švabska vojvodina. <ref>Aegidius Tschudi: Chronicon Helveticum</ref> Staro ime uporabljajo le zgodovinarji.
Sporna območja so bila še vedno Alzacija in, [[Aargau]], sosedisosednji vojvodini Lorena in Burgundija.
== Pokristjanjevanje ==
[[Slika:Reiterscheibe von Pliezhausen v2.jpg|thumb|Ploščica iz Pliezhausna, majhna figura za jahačem naj bi bil božanski pomočnik za zmago]]
[[Slika:Biigabe1.jpg|thumb|left|Ženski grob s pridatki na enem od pokopališč]]
Pokristjanjevanje Alemanov se je bilozačelo v obdobju [[Merovingi|Merovingov]] (od 6. do 8. stoletja). ViriVirov oje tem sozelo skromnimalo. Sredi 6. stoletja je bizantinski kronist Agatij iz Mirine v povezavi z vojnami med Goti in Franki proti Bizancu zapisal, da so se Alemani borili med borci frankovskega kralja [[Teodebald|Teodebalda]] in so jim bili povsem enaki, razen v religiji, kosaj so:
:''oboževali drevje, reke, griče, kot da so bogovi, in sekali glave konjem in kravam ter drugim živalim, kot da je to sveti običaj.''
Prav tako piše o nemilosti med Alemani zaradi uničevanja krščanskih svetišč in ropanja cerkev, medtem ko so pravi Franki ta svetišča spoštovali. Agatij izraža upanje, da bodo Alemani osvojiliusvojili boljše navade, ko bodo dalj časa v stiku s Franki, kar se je tudi zgodilo.
PridigarjaAlemani medso Alemaniimeli dva pridigarja, to sta bila sveti Kolumban in njegov učenec sveti Galen. Jona iz Bobbia je zapisal, da je bil Kolumban dejaven v [[Bregenz]]u, kjer je preprečil žrtvovanje [[Odin]]u. Kljub temu so Alemani še kar nekaj časa nadaljevali svoj poganski kult z zunanjimi ali [[sinkretizem|sinkretističnimi]] krščanskimi prvinami; niso spremenili načina pokopov, v merovinškem obdobju so še naprej delali grobove vojakov v obliki gomil. Sinkretizem s tradicionalnim germanskim živalskim slogom s krščanskimi simboli je bil še vedno značilen, tudi v umetnosti. Krščanski simboli so začeli prevladovati v 7. stoletju. Alemani so krščanstvo prevzeli postopno in na lastno željo.
=== Od okoli leta 520 do 620 ===
Od okoli 520-ih do 620-ihOhranjena je bila vrsta zapisov alemanskega starešine Futarka. Ohranjenihod jeokoli 520-ih do 620-ih, okoli 80 primerov, skoraj polovica soje [[fibula|fibulefibul]], zaponke (Pforzenskapforzenska zaponka, fibulazaponka iz Bulacha) in drugi dragulji in deli orožja. Uporaba [[runa|run]] se manjšaje manjšala z napredovanjem krščanstva. Ustanovitev škofije v [[Konstanca|Konstanci]] ni točno datirana, verjetno jo je Kolumban zavzel pred letom 612. Vsekakor je obstajala do leta 635, ko je Gunzo postavil Ivana iz GrabeGraba za škofa. Konstanza je bila misijonarska škofija v na novo pokrščenipokristjanjeni državi in se ni ozirala na poznejšo rimsko zgodovino cerkve (drugače od retijske škofije v Churu, ustanovljene leta 451), in Baslu,Basel kipa je bil sedež škofije od leta 740, inna jekaterem nadaljevalso seznamse škofovvrstili škofje iz kolonije Avgusta Raurica. Ustanovitev cerkve kot institucije so prepoznali zemeljski vladarji, kar je vidnovidna v pravni zgodovini. V zgodnjem 7. stoletju ''Pactus Alamannorum'' komaj omenja posebne privilegije cerkve, medtem ko ima Lantfridov ''Lex Alamannorum'' iz leta 720 celo poglavje namenjeno cerkvenim zadevam.
== Sodobni Alemani ==
[[Slika:Alemannic-Dialects-Map-English.png|thumb|300px|Razdelitev alemanskih narečij]]
''Alemanija'' je izgubila pravno identiteto, ko jo je Karelzgodaj Martelv vključil8. vstoletju FrankovskoKarel cesarstvoMartel zgodajpriključil v 8.frankovskemu stoletjucesarstvu. Danes je alemanščina jezikovni izraz kot alemanska nemščina skupaj z narečji dveh tretjin južnega Baden-Württemberga (Nemčija), na zahodu Bavarske (Nemčija), v [[Predarlska|Vorarlberg]]u (Avstrija), švicarska nemščina v Švici in alzaščina v Alzaciji (Francija).
V nekaterih sodobnih romanskih jezikih Nemčija in nemške besede temeljijo na Alemanih: v španščini je ime za Nemčijo Alemania, jezik pa alemán; v portugalščini je Nemčija Alemanha in jezik alemão; v francoščini je Alemagne in alemand.
== Sklici ==
| 