Scenarist: Razlika med redakcijama

Scenarist je tako imenovani <nowiki>''svobodni''</nowiki> ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|date=april .4.2009|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je imeti veliko koncentracijo, biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t. i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršne koli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|date=april .4.2009|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat se tudi zgodi, da scenaristu dela ne uspe prodati, če pa mu že uspe, ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju.

Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, [[konvencija|konvencijah]] in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja - se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo. Ti veliki dogodki privabijo producente in [[literarni agent|literarne agente]], ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.<ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|date=april .4.2009|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>

Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.<ref>{{cite news |url= http://www.ebookweb.org/writing-screenplays-that-sell-michael-hauge-pdf-download-free/-6086753693022723806/ |title=Writing Screenplays That Sell |work=Scenaristika |author=Michael Hauge |date=1. julij, 7.2011 |accessdate=1. julij 7.2012}}</ref>

V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih [[film]]ov <ref>{{cite news |url= http://www.film-center.si/modules/publication/pdf/statistika_SFC_2008-2011_cab9c8080f242c4260342cb4c804674f.pdf |title='Statistični podatki SFC 2009-2011 |work= Statistični podatki |author=Slovenski filmski center, Lidija Zajec |date=Julij, 2012 |accessdate=Julij 2012}}</ref>. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve - se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo [[režiser]]ja, [[producent]]a ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, ker na honorarje ali odkupe pravic za [[Zgodba|zgodbo]] ali scenarij ne morejo vedno računati.