Fortifikacija: Razlika med redakcijama

dodanih 9 zlogov ,  pred 3 leti
Najprej so utrdbe gradili iz kolov ([[palisade]]), protja in zemlje, kjer je bilo to mogoče tudi iz kamenja ([[citadela|citadele]]). Kasneje so se gradila velika obzidja, ki so obkrožala večja mesta (največji sta bila [[Babilon]] in kitajski [[Xi'an]]), zato se pojem utrdbe veže samo na dodatno utrjeno in opremljeno mesto na takem obzidju.
 
Rimski ''castrum'' in bizantska ''poljska utrdba'' sta imele dolge tanke zidove in tanke stolpe, ker je bila njihova vloga predvsem odgovor velikim vojaški moči, ki je morala nameriti čim več orožja na sovražnika. Na vrhu takih utrdb so bile dodane lesene galerije podprte s konzolami, stolpi pa postavljeni glede na konfiguracijo terena (npr. Saône v Siriji iz 11. stoletja). V svoje mestno obzidje so Bizantinci občasno vgradili tako imenovane "zavite vhode", katerih oblika je silila napadalce da so se morali večkrat obrniti in tako pokazati hrbet ali bok, ki običajno ni bil zaščiten s ščitom (npr. mestno obzidje [[KonstantinopeloKonstantinopel|Konstantinopla]]).
 
Na Vzhodu se je obdržala vodilna avtoriteta države, na Zahodu pa je ta razpadla, zato se kamnite utrdbe niso gradile več stoletij z izjemo Vizigotske obnove rimskih zidov v [[Carcassone]]u v Franciji v 6. stoletju.
Najbolj znan utrdba je najbrž [[Tower of London|White Tower]] v [[London]]u, ki jo je začel graditi [[Viljem Osvajalec]] v 11. stoletju, in kasnejši [[Dover]]ski stolp in utrdba v Carisbrookeu.
 
[[Križarji]] niso imeli dovolj ljudi, zato so gradili masivne in vijugave zidove z izstopajočimi stolpi s kompliciranimi vhodi. Veliki vojaški redovi, hospitalci in templarji so imeli različne sloge gradnje. Za "hospitalski slog", ki je doživel razcvet z utrdbo Krak des Chevaliers v Siriji v 13. stoletju, so bili značilni okrogli ali podkvasti stolpi smelo izpostavljeni, koncentrične linije fortifikacije, zaviti vhodi, dobro postavljene [[strelnica|strelnice]] in masivnost konstrukcije.
 
Notranje utrdbe Manzanàres el Real v Španiji, iz poznega 15. stoletja, dominirajo zunanjim tako, da so bili napadalci istočasno pod navskrižnim ognjem z ene in z druge strani.
26.190

urejanj