Angela Piskernik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Ttrilar (pogovor | prispevki)
Vrstica 7:
Zaradi aktivnega javnega delovanja v slovenski narodni skupnosti ni dobila državne službe v Avstriji, zato se je nekaj časa preživljala kot zasebna učiteljica, med letoma 1916 in 1926 pa kot sodelavka [[Deželni muzej Kranjske|Deželnega muzeja]] v Ljubljani. Med letoma 1926 in 1943 je službovala v različnih slovenskih [[gimnazija]]h, med drugim na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|ljubljanski Klasični gimnaziji]].
 
V času [[tretji rajh|nemške]] okupacije med letoma 1943 in 1945 je bila zaprta in nato internirana v [[koncentracijsko taborišče Ravensbrück|koncentracijskem taborišču Ravensbrück]]. Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je postala direktorica [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnega muzeja Slovenije]] in v študijskem letu 1946/47 še honorarna predavateljica splošne botanike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].<ref>Stergar, Janez (2004). »[http://www.inv.si/DocDir/Prispevki/JStergar_APiskernik.pdf Dr. Angela Piskernik (1886–1967), koroška naravoslovka, naravovarstvenica in narodna delavka]«. [[Inštitut za narodnostna vprašanja]], Ljubljana. Pridobljeno 31.10.2013.</ref>
 
Njeno najbolj znano delo je ''Ključ za določanje cvetnic in praprotnic''. Aktivna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so [[Krakovski gozd]], [[Rakov Škocjan]], [[Robanov kot]] idr. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]].<ref>[[Alenka Puhar|Puhar, Alenka]] (17.11.2005). »[http://www.gore-ljudje.net/novosti/4842/ Dr. Angela Piskernik: prva slovenska naravovarstvenica]«. ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Pridobljeno 26.10.2011.</ref>