Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pp ref |
||
Vrstica 10:
Aristotel je proučeval tudi živali in jih razvrstil glede na metodo razmnoževanja, kot je to kasneje storil tudi Linnaeus z rastlinami. Aristotelova klasifikacija živali je postala z novimi spoznanji navsezadnje zastarela in pozabljena.
Aristotel v ''Kategorijah'' eksplicitno loči substance v prvotne oziroma individualne substance, ki zajemajo individualne stvari oziroma entitete (ta človek, ta konj). Te posamezne stvari pripadajo drugi vrsti substanc, to so sekundarne ali drugotne substance, ki ju sestavljata vrsta (človek nasploh) in rod (živo bitje), tj. individualni človek je prisoten v vrsti človek nasploh in rod te vrste je živo bitje.<ref name="zofi">{{navedi splet |url=http://zofijini.net/online_bivajoce/ |title=Bivajoče pri Platonu in Aristotelu |accessdate=6
{{navedek|Bitnost je to, kar se kaže kot najbolj pomembno, prvotno in najvišje, ter se niti ne kaže do nekega osebka niti ni v nekem osebku, na primer neki človek ali neki konj. Kot drugotne bitnosti se imenujejo vrste, v katerih je prisotno to kar se imenuje prvotnim bitnostim, te in njihovi rodovi. Na primer neki človek je prisoten v vrsti, človeku, a rod te vrste je živo bitje. Torej te se bitnosti imenujejo drugotne, na primer človek in živo bitje.|||Aristotel|Kategorije, 2a12}}
Vrstica 20:
===Od renesanse do vključno razsvetljenstva===
[[File:Rhinoceros in Gesner's 1551 Historiae animalium.jpg|thumb|200px|Nososrog v Conrad Gesnerjevi ''[[Historiae animalium (Gesner)|Historiae animalium]]'', 1551]]
Velik napredek je storil švicarski zdravnik in naravoslovec [[Conrad von Gesner|Conrad Gesner]] (1516–1565). Njegov cilj je bil sestaviti pregled vsega tedanjega znanja na svetu. Njegove knjige so nekakšna zbirka podatkov o živalih in rastlinah.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.dnevnik.si/clanek/1042347895 |title=26. marec |accessdate=6
Raziskovanje [[Novi Svet|Novega sveta]] je prineslo večje število novih rastlin in živali, ki so potrebovale opis in klasifikacijo. Starejši sistemi so oteževali študij in umeščanje teh novih primerkov v zbirko in pogosto je ista rastlina ali žival dobila različna imena le zato, ker je bilo število vrst preveliko. Sistem je potreboval razvrščanje primerkov po skupinah, tako da bi jih bilo lažje najti; binomski sistem je bil ravzit na osnovi [[Morfologija (biologija)|morfologije]] s skupinami s podobnim videzom. V drugem delu 16. stoletja in na začetku 17.-tega se je začela temeljita študija živali, ki je najprej vodila k podobnim vrstam in se je postopoma razširila dokler ni ustvarila dovolj veliko bazo znanja, ki je služila klasifikaciji kot osnova za anatomske značilnosti. Napredek pri uporabi tega znanja pri razvrščanju živih bitij je rezultat raziskav anatomov kot so [[Hieronymus Fabricius|Fabricius]] (1537–1619), [[Petrus Severinus]] (1580–1656), [[William Harvey]] (1578–1657) in [[Edward Tyson]] (1649–1708). Napredek v klasifikaciji zaradi dela [[entomolog]]ov in prvih [[mikroskopist]]ov je rezultat raziskav ljudi kot so [[Marcello Malpighi]] (1628–1694), [[Jan Swammerdam]] (1637–1680) in [[Robert Hooke]] (1635–1702). [[Lord Monboddo]] (1714–1799) je bil eden izmed zgodnjih abstraktnih mislecev, katerih dela ponazarjajo znanje o odnosih med vrstami in je že nakazal teorijo [[evolucija|evolucije]].<ref>{{cite web|url = http://www.insecta.bio.pu.ru | accessdate = 2008-10-09 | title = Nomina Circumscribentia Insectorum}}</ref>
|