Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
pp ref
Vrstica 10:
Aristotel je proučeval tudi živali in jih razvrstil glede na metodo razmnoževanja, kot je to kasneje storil tudi Linnaeus z rastlinami. Aristotelova klasifikacija živali je postala z novimi spoznanji navsezadnje zastarela in pozabljena.
 
Aristotel v ''Kategorijah'' eksplicitno loči substance v prvotne oziroma individualne substance, ki zajemajo individualne stvari oziroma entitete (ta človek, ta konj). Te posamezne stvari pripadajo drugi vrsti substanc, to so sekundarne ali drugotne substance, ki ju sestavljata vrsta (človek nasploh) in rod (živo bitje), tj. individualni človek je prisoten v vrsti človek nasploh in rod te vrste je živo bitje.<ref name="zofi">{{navedi splet |url=http://zofijini.net/online_bivajoce/ |title=Bivajoče pri Platonu in Aristotelu |accessdate=6-.10-.2013 |date=30. 12. 2005 |publisher=Zofijini ljubimci (Društvo za razvoj humanistike) }}</ref>
 
{{navedek|Bitnost je to, kar se kaže kot najbolj pomembno, prvotno in najvišje, ter se niti ne kaže do nekega osebka niti ni v nekem osebku, na primer neki človek ali neki konj. Kot drugotne bitnosti se imenujejo vrste, v katerih je prisotno to kar se imenuje prvotnim bitnostim, te in njihovi rodovi. Na primer neki človek je prisoten v vrsti, človeku, a rod te vrste je živo bitje. Torej te se bitnosti imenujejo drugotne, na primer človek in živo bitje.|||Aristotel|Kategorije, 2a12}}
Vrstica 20:
===Od renesanse do vključno razsvetljenstva===
[[File:Rhinoceros in Gesner's 1551 Historiae animalium.jpg|thumb|200px|Nososrog v Conrad Gesnerjevi ''[[Historiae animalium (Gesner)|Historiae animalium]]'', 1551]]
Velik napredek je storil švicarski zdravnik in naravoslovec [[Conrad von Gesner|Conrad Gesner]] (1516–1565). Njegov cilj je bil sestaviti pregled vsega tedanjega znanja na svetu. Njegove knjige so nekakšna zbirka podatkov o živalih in rastlinah.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.dnevnik.si/clanek/1042347895 |title=26. marec |accessdate=6-.10-.2013 |date=7. 10. 2013 |journal=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]}}</ref> Gesner je odgovoren za prvi botanični zapis o cvetočih tulipanih v zahodnim svetu. Za tulipan zapisal, da »ima en velik rdeč cvet, ki je podoben rdeči liliji«. Njegova risba tulipana, ki je bila natisnjena v knjigi iz leta 1561, velja za prvo upodobitev v zahodni Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://arboretumvolcjipotok.wordpress.com/2013/04/12/za-tulipane-ni-krize-peti-del/|title=Za tulipane ni krize – peti del|publisher=[[Arboretum Volčji Potok]]|accessdate=9-.10-.2013}}</ref>
 
Raziskovanje [[Novi Svet|Novega sveta]] je prineslo večje število novih rastlin in živali, ki so potrebovale opis in klasifikacijo. Starejši sistemi so oteževali študij in umeščanje teh novih primerkov v zbirko in pogosto je ista rastlina ali žival dobila različna imena le zato, ker je bilo število vrst preveliko. Sistem je potreboval razvrščanje primerkov po skupinah, tako da bi jih bilo lažje najti; binomski sistem je bil ravzit na osnovi [[Morfologija (biologija)|morfologije]] s skupinami s podobnim videzom. V drugem delu 16. stoletja in na začetku 17.-tega se je začela temeljita študija živali, ki je najprej vodila k podobnim vrstam in se je postopoma razširila dokler ni ustvarila dovolj veliko bazo znanja, ki je služila klasifikaciji kot osnova za anatomske značilnosti. Napredek pri uporabi tega znanja pri razvrščanju živih bitij je rezultat raziskav anatomov kot so [[Hieronymus Fabricius|Fabricius]] (1537–1619), [[Petrus Severinus]] (1580–1656), [[William Harvey]] (1578–1657) in [[Edward Tyson]] (1649–1708). Napredek v klasifikaciji zaradi dela [[entomolog]]ov in prvih [[mikroskopist]]ov je rezultat raziskav ljudi kot so [[Marcello Malpighi]] (1628–1694), [[Jan Swammerdam]] (1637–1680) in [[Robert Hooke]] (1635–1702). [[Lord Monboddo]] (1714–1799) je bil eden izmed zgodnjih abstraktnih mislecev, katerih dela ponazarjajo znanje o odnosih med vrstami in je že nakazal teorijo [[evolucija|evolucije]].<ref>{{cite web|url = http://www.insecta.bio.pu.ru | accessdate = 2008-10-09 | title = Nomina Circumscribentia Insectorum}}</ref>