Energija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodano: energijske izgube
Vrstica 3:
'''Energíja''' je sestavljena [[fizika|fizikalna]] količina. Je neusmerjena ([[skalar]]na) veličina in je povezana s sposobnostjo opravljanja [[delo (fizika)|dela]] in/ali vira [[toplota|toplote]]. Poimenovanje izhaja iz [[stara grščina|starogrškega]] {{jezik-el2|[[:en:wikt:ἐνέργεια|ἐνέργεια]]}}: energeia - ''dejavnost'', oziroma {{jezik-el2|[[:en:wikt:ἐνεργός|ἐνεργός]]}}: energos - ''dejaven'', ''delaven''. Po [[zakon o ohranitvi energije|zakonu o ohranitvi energije]] se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali [[toplota|toploto]]. Energije torej ne moremo ustvariti ali uničiti - če se je denimo na račun oddanega dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala energija njegove okolice. Možnost pretvarjanja energije v delo opisuje [[drugi zakon termodinamike]].
 
V življenju povezujemo energijo s sposobnostjo teles, da opravljajo delo. [[Energijske izgube]] v tehniki in širše predstavljajo vloženo energijo, ki je ne uporabimo koristno. V fiziki je energija povezana s stanjem sistema. Energija, ena najpomembnejših fizikalnih količin, nastopa v [[energijski zakon|energijskem zakonu]]: sprememba [[polna energija|polne energije]] sistema je enaka vsoti dovedenega dela in dovedene [[toplota|toplote]].
 
Polno energijo sestavljajo [[kinetična energija]], ki jo ima telo zaradi svojega gibanja, [[potencialna energija]], ki jo ima telo zaradi svoje lege glede na druga telesa, delujoča nanj z gravitacijsko (težnostna potencialna energija) ali električno silo (električna potencialna energija), energija električnega polja, ki jo ima [[električno polje]], energija [[magnetno polje|magnetnega polja]], ki jo ima magnetno polje, [[notranja energija]], ki jo ima telo zaradi svojega stanja in [[lastna energija]], ki jo ima telo zaradi svoje lastne mase.