Tržiška Bistrica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Na novo napisano besedilo, tako da članek ni več škrbina. |
|||
Vrstica 33:
== Hidrogeografija ==
[[Slika:Trziska-bistrica hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Tržiške Bistrice na vodomerni postaji Preska v obdobju 1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=8. maja 2016}}</ref>]]
Tržiška Bistrica ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (novembra) in drugim viškom spomladi (april–maj). Jesenski višek prispevajo dolgotrajnejša jesenska deževja, ko dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek je manj izrazit in večinoma posledica taljenja snega. Izrazita sta tudi oba nižka: februarski je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], avgustovski pa manjše količine padavin in povečane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]] zaradi višjih poletnih temperatur. Zaradi velikih strmin velik delež padavin hitro odteče po pobočjih in naprej po reki navzdol, zato ima Tržiška Bistrica zelo velik [[specifični odtok]] (39,3 l/s/km<sup>2</sup>) in tudi visok [[odtočni količnik]] (
Tržiška Bistrica je izrazit [[hudournik]], vendar na večjem delu toka, razen v [[Tržič|Tržiču]] in soseščini, ne povzroča večjih težav, saj je poplavna ravnica ob zgornjem in spodnjem toku skoraj neposeljena. V zgornjem toku, od [[Medvodje|Medvodja]] do [[Dovžanova soteska|Dovžanove soteske]], je v njej le nekaj hiš, dolvodno od [[Bistrica pri Tržiču|Bistrice pri Tržiču]] je vrezana v lastne prodne nanose, naselja pa so na varnem na robu glavne terase. Te poplavne ravnice so izpostavljene pogostim, a kratkotrajnim hudourniškim poplavam, večje probleme povzročajo hudourniške vode le v [[Tržič|Tržiču]] in sosednjih naseljih, ki so se namestila tik ob hudourniški strugi.
Hudourniški značaj Tržiške Bistrice kažejo tudi velike razlike med največjimi in najmanjšimi pretoki, zaradi ozkega in zelo strmega zgornjega dela porečja je tudi odziv rečnega pretoka na močnejše padavine izjemno hiter. Na vodomerni postaji v Preski so v obdobju 1981–2010 izmerili najmanjše pretoke ob hudi suši poleti 1993 (14.7.: 0,731 m<sup>3</sup>/s), največje pretoke pa ob poplavah 18.9.2007 (155 m<sup>3</sup>/s), 28.8.1986 (133 m<sup>3</sup>/s) in 1.11.2003 (115 m<sup>3</sup>/s). <ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Tr%C5%BEi%C5%A1ka%20Bistrica&p_postaja=4050|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Ob močnih padavinah težave prebivalcem ne povzročajo samo narasle vode Tržiške Bistrice, veliko škodo povzročajo tudi hudourniški pritoki z močno erozijo ter nanašanjem velikih množin proda in drugega plavja s strmih pobočij v dolino.
== Kakovost vode ==
| |||