Strasbourg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Muzeji: dopolnjeno |
|||
Vrstica 117:
[[File:Strasbourgriver.jpg|thumb|Pogled na reko Ill s cerkvijo svetega Tomaža]]
Poleg stolnice je v Strasbourgu še več drugih srednjeveških cerkev, ki so preživele številne vojne in uničenja, ki so pestile mesto: romanska cerkev svetega Štefana (Saint-Etienne), ki je bila delno uničena leta 1944 zaradi zavezniškega bombardiranja, delno romanska, delno gotska, zelo velika [[cerkev svetega Tomaža, Strasbourg| cerkev svetega Tomaža]] (''Église Saint-Thomas'') s Silbermannovimi [[orgle|orglami]], na katere sta igrala [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Albert Schweitzer]] <ref>{{cite web|url=http://perso.wanadoo.fr/eisenberg/orgues/stthomas.htm |title=History and description of the instrument |publisher=Perso.wanadoo.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref>, gotska protestantska cerkev svetega Petra mlajšega (''Église Saint-Pierre-le-Jeune'') s kripto iz 7. stoletja in samostanom delno iz 11. stoletja, gotska cerkev svetega Viljema ('' Église Saint-Guillaume'') s fino izdelanimi renesančnimi [[vitraj]]i in pohištvom, gotska cerkev svetega Janeza (''Église Saint-Jean''), delno gotska, delno secesijska cerkev svete Magdalene (''Église Sainte-Madeleine'') itd. V cerkvi svetega Petra starejšega domujeta pod eno streho katoliška in protestantska skupnost. Neogotska katoliška cerkev svetega Petra starejšega (''Saint-Pierre-le-Vieux Catholique'') je hranila več lesenih in pobarvanih oltarjev iz 15. stoletja iz drugih uničenih cerkev in si jih je mogoče ogledati. Med številnimi posvetnimi srednjeveškimi zgradbami izstopa veličastna stara zgradba carine ''Ancienne Douane''.
Nemška [[renesansa]] je zapustila v mestu nekaj omembe vrednih stavb, predvsem
V nemški četrti Neustadt prevladuje eklektična arhitektura, pri čemer glavnina spominja na arhitekturo iz časa [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], saj je bila večina večjih mest v Nemčiji med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Ulice, bulvarji in drevoredi so enoviti, presenetljivo visoki (do sedem nadstropij) in široki primeri nemške urbane razporeditve. Ta arhitekturni slog je mešanica pet stoletij evropske arhitekture, pa tudi neoegiptovskih, neogrških in neobabilonskih slogov. Nekdanja cesarska palača ''Palais du Rhin'' (Renska palača), najbolj politična in s tem močno kritizirana nemška stavba v Strasbourgu, kaže velikost in slogovno trdnost tega obdobja. Dve najlepši in bogato okrašeni stavbi iz teh časov sta ''Ecole Internationale des Pontonniers'' (nekdanja ''Höhere Mädchenschule'', dekliški kolidž) s svojimi stolpi, stolpiči in več okroglimi in kvadratnimi vogali<ref>{{cite web|url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-3_rue_des_Pontonniers_Centre_ville_Strasbourg-702.html?check=1&archiIdAdresse=702&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Pictures |publisher=Archi-strasbourg.org |accessdate=15 April 2010}}</ref> in ''École des Arts décoratifs'' s svojo bogato okrašeno fasado iz poslikane opeke, lesa in [[majolika|majolike]]. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_rue_de_Académie_Krutenau_Strasbourg-508.html?check=1&archiIdAdresse=508&archiAffichage=adresseDetail&debut= Views]</ref>
|