|
Po porazu Nemčije v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] [[1940]] ponovno zavzela Nemčija. Eno prvih uradnih dejanj nacističnih voditeljev je bilo sežig in porušitev glavne [[sinagoga|sinagoge]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgraditvi leta [[1897]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm Zgodovina in slike sinagoge na obrežju Kléber]</ref>. [[22. november|22. novembra]] [[1944]] je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|generala Leclerca]].
V letuLeta 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za plovbo po Renu|Centralne komisije za plovbo po Renu]], ene prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in [[Evropska farmakopeja|Evropsko]] [[Farmakopeja|farmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav so tu le plenarna srečanja, medtem ko se vse drugo odvija v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Luksemburg]]u.
Leta [[1992]] je Strasbourg postal sedež francosko-nemškega televizijskega kanala in filmske družbe [[Arte]].
Leta [[2000]] so nemške oblasti preprečile islamističniislamski napad na mestno stolnico.
6. julija 2001 je med koncertom na prostem v ''Parc de Pourtalès'' v nevihti padla platana in povzročila eno najhujših nesreč te vrste, pri čemer je bilo mrtvih 13 ljudi, ranjenih pa 97. 27. marca 2007 je bilo mesto spoznano za krivo zaradi neupoštevanja varnosti na prireditvi in oglobljeno s 150.000 €evri<ref>[http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1283405.php Mesto Strasbourg oglobljeno za smrt v nevihti]</ref>.
== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[File:Strasbourg Cathedral Exterior - Diliff.jpg|thumb|Strasbourška stolnica Naše gospe]]
ZgodovinskiZgodovinsko center,središče [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] (elipsast otok), je bil uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1988. Strasbourg je Ministrstvo za kulturo (z oznako 2014309) je Strasbourg<ref>[http://c.dna.fr/edition-de-strasbourg/2016/02/14/ville-d-art-et-d-histoire-quesaco « Ville d’art et d’histoire, quèsaco ? »], article des ''DNA'' du 24 février 2016.</ref>) razglasil tudi kotza mesto umetnosti in zgodovine. Čeprav so ostanki rimskega mesta skoraj izginili, ohranja izjemno arhitekturno dediščino, ki sega od srednjega veka do danes.
Mesto je predvsem znano po svoji gotski stolnici iz [[peščenjak]]a z znamenito astronomsko uro in po srednjeveškihsrednjeveški podobi Porenja s stavbami [[predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]], še posebej v delučetrti [[Petite France, Strasbourg|Petite France]] ali ''Gerberviertel'' ("okrožje usnjarjev") vzdolž reke Ill in, po ulicah in trgih okoli stolnice, na katerih zstopaizstopa priznanahiša ''Maison Kammerzell''.
Pomembnejše srednjeveške ulice so ''Rue Mercière, Rue des Dentelles, Rue du Bain aux Plantes, Rue de Juifs, Rue des Frères, Rue des Tonneliers, Rue du Maroquin, Rue des Charpentiers, Rue des Serruriers, Grand' Rue, Quai des Bateliers, Quai Saint-Nicolas in Quai Saint-Thomas''. Pomembni srednjeveški trgi pa so: ''Place de la Cathédrale, Place du Marché Gayot, Place Saint-Étienne, Place du Marché aux Cochons de Lait in Place Benjamin Zix''.
[[File:Absolute Pl marche aux cochons 01.JPG|thumb|left|''Place du Marché aux Cochons de Lait'']]
[[File:Strasbourg place gutenberg.jpg|thumb|left|Gutenbergov trg s kipom Gutenberga in vrtiljakom]]
[[File:Absolute Maison des tanneurs 01.JPG|thumb|left|Hiša strojarjev (''Maison des tanneurs'' (Hiša strajerjev)]]
[[File:Strasbourgriver.jpg|thumb|Pogled na reko Ill s cerkvijo svetega Tomaža]]
Poleg stolnice je v Strasbourgu še več drugih srednjeveških cerkev, ki so preživele številne vojne in uničenja, ki so pestile mesto: romanska cerkev svetega Štefana (Saint-Etienne), ki je bila delno uničena leta 1944 zaradi zavezniškega bombardiranja, delno romanska, delno gotska, zelo velika [[cerkev svetega Tomaža, Strasbourg| cerkev svetega Tomaža]] (''Église Saint-Thomas'') s Silbermannovimi [[orgle|orglami]], na katere sta igrala [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Albert Schweitzer]] <ref>{{cite web|url=http://perso.wanadoo.fr/eisenberg/orgues/stthomas.htm |title=History and description of the instrument |publisher=Perso.wanadoo.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref>, gotska protestantska cerkev svetega Petra mlajšega (''Église Saint-Pierre-le-Jeune'') s kripto iz 7. stoletja in samostanom delno iz 11. stoletja, gotska cerkev svetega Viljema ('' Église Saint-Guillaume'') s fino izdelanimi renesančnimi [[vitraj]]i in pohištvom, gotska cerkev svetega Janeza (''Église Saint-Jean''), delno gotska, delno secesijska cerkev svete Magdalene (''Église Sainte-Madeleine'') itd. NeogotskaV katoliška cerkevcerkvi svetega Petra starejšega (Saint-Pierre-le-domujeta Vieuxpod Catholique),eno vstreho bližinikatoliška je tudiin protestantska skupnost. Neogotska katoliška cerkev svetega Petra starejšega (Saint-Pierre-le-Vieux Catholique) je bila svetišče zahranila več lesenih in pobarvanih oltarjev iz 15. stoletja iz drugih uničenih cerkev in si jih je mogoče ogledati. Med številnimi posvetnimi srednjeveškimi zgradbami izstopa monumentalnaveličastna stara zgradba carine ''Ancienne Douane'' (stara zgradba carine).
Nemška [[renesansa]] je zapustila v mestu nekaj omembe vrednih stavb, predvsem ''TrgovinskaTrgovinsko in industrijskaindustrijsko zbornicazbornico'' (Chambre de commerce et d'industrie''), prej [[mestna hiša]], na Gutenbergovem trgu, prav tako pa tudi francoski barok in klasicizem z več palačami (''hôtels particuliers''), med katerimi je [[Palača Rohan, Strasbourg|palača Rohan]] (1742, zdaj sedež treh muzejev) najbolj veličastnanajveličastnejša. Druge zgradbe te vrste so ''Hôtel de Hanau'' (1736, danes mestna hiša), ''Hôtel de Klinglin'' (1736, sedajzdaj rezidenca prefekta), ''Hôtel des Deux-Ponts'' (1755, zdaj prebivališče vojaškega guvernerja), ''Hôtel d'Andlau-Klinglin'' (1725, zdaj sedež uprave ''Port Autonome de Strasbourg'') itd. Največja baročna stavba v Strasbourgu je dolga 150 m, in je iz 1720-ih, to je glavna stavba javne bolnišnice ''Hôpital civil''. Francoski neoklasicizem predstavljajo Opera na trgu Broglie in večina drugih uglednih zgradb.
V nemški četrti Neustadt prevladuje eklektična arhitektura, pri čemer glavnina spominja na arhitekturo iz časa [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], saj je bila večina večjih mest v Nemčiji med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Ulice, bulvarji in drevoredi so enoviti, presenetljivo visoki (do sedem nadstropij) in široki primeri nemške urbane razporeditve. Ta arhitekturni slog je mešanica pet stoletij evropske arhitekture, pa tudi neoegiptovskih, neogrških in neobabilonskih slogov. Nekdanja cesarska palača ''Palais du Rhin'' (Renska palača), najbolj politična in s tem močno kritizirana nemška stavba v Strasbourgu, kaže velik obsegvelikost in slogovno trdnost tega obdobja. Dve najlepši in bogato okrašeni stavbi iz teh časov sta ''Ecole Internationale des Pontonniers'' (nekdanja ''Höhere Mädchenschule'', dekliški kolidž) s svojimi stolpi, stolpiči in več okroglimi in kvadratnimi vogali<ref>{{cite web|url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-3_rue_des_Pontonniers_Centre_ville_Strasbourg-702.html?check=1&archiIdAdresse=702&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Pictures |publisher=Archi-strasbourg.org |accessdate=15 April 2010}}</ref> in ''École des Arts décoratifs'' s svojo bogato okrašeno fasado iz poslikane opeke, lesa in [[majolika|majolike]]. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_rue_de_Académie_Krutenau_Strasbourg-508.html?check=1&archiIdAdresse=508&archiAffichage=adresseDetail&debut= Views]</ref>
Ta izjemna arhitektura je razlog, da sta pred kratkim mesto in regija Alzacija predlagala Neustadt za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/actualites-archi-strasbourg-14.html Archi-Strasbourg.org : La {{lang|de|Neustadt}} au Patrimoine Mondial de l'UNESCO ?] consulté sur le site http://www.archi-strasbourg.org, le 10 mai 2011</ref>.
[[File:OrgueSaintThomasStrasbourg.jpg|thumb|left|Baročne orgle v cerkvi svetega Tomaža]]
Pomembnejše ulice nemškega okrožja so: ''Avenue de la Foret Noire, Avenue des Vosges, Avenue d'Alsace, Avenue de la Marseillaise, Avenue de la Liberté, Boulevard de la Victoire, Rue Sellénick, Rue du Général de Castelnau, Rue du Marechal Foch in Rue du Maréchal Joffre''. Pomembnejši trgi nemškega okrožja pa so: ''Trg Republike (Place de la Republique), Trg Univerze (Place de l'Université, Kraj BrantBrantov in PlaceArnoldov Arnold''trg.
ImpresivniVeličastni primeri pruske vojaške arhitekture iz 1880-ih so na obnovljeni ponovno odprti Rue duulici Rempart, to so velike utrdbe, med katerimi jeso vojna vrata (''Kriegstor'' (vojna vrata).
Poleg sodobne arhitekture imaje Strasbourgv Strasbourgu tudi nekaj finih [[Secesija (obdobje)|secesijskih]] zgradb, kot je velika ''Palais des Fêtes'', hiše in vile, kot so ''Villa Schutzenberger'' in ''Hôtel Brion'', dobre primere funkcionalne arhitekture, zgrajene po drugi svetovni vojni (''Cité Rotterdam'', za katerega [[Le Corbusier]]ju ni uspelo na arhitekturnem natečaju) in v ''Quartier Européen'' (Evropski četrti) nekatere spektakularne upravne zgradbe, včasih ogromne, med katerimi je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], ki ga je oblikoval [[Richard Rogers]], verjetno najboljša. Druge opazne sodobne zgradbe so nova glasbena šola ''Cité de la Musique et de la Danse'', ''Musée d'Art moderne et contemporain'' in ''Hôtel du Département'', na obrobju mesta pa tudi [[tramvaj]]ska postaja ''Hoenheim-Nord'', ki jo je zasnovala [[Zaha Hadid]].
[[File:Absolute place Kleber 02.jpg|thumb|right|''Place Kléber'']]
Mesto ima številne [[most]]ove, tudi srednjeveški in štiristolpni ''Ponts Couverts'', ki kljub svojemu imenu ni več pokrit. Poleg njega je ''Barrage Vauban'', del Vaubanske utrdbe iz 17. stoletja, ki ne vključuje pokritega mostu. Drugi mostovi so bogato okrašeni ''Pont de la Fonderie'' (1893, kamen) in ''Pont d'Auvergne'' (1892, železo), pa tudi futuristična ''Passerelle'' nad Renom arhitekta [[Marc Mimram| Marca Mimrama]], odprta leta 2004.
Največji trg v središču mesta je PlaceKléberjev Klébertrg. Je na trgovinskem območju in je bil imenovan po generalu Jeanu-Baptistu Kléberju, rojenem v Strasbourgu leta 1753 in umorjenem leta 1800 v Kairu. Na trgu je Kléberjevnjegov [[kip]], pod katerim je grobnica z njegovimi ostanki. Na severni strani trga je zgodovinska zgradba, imenovana ''Aubette'', ki jo je zgradil Jacques-François Blondel v letih 1765–1772. Med letoma 1926 in 1928 so jo preuredili Sophie Taeuber-Arp, Jean Arp in De Stijl, umetnik Theo van Doesburg. Delo treh umetnikov je bilo imenovano ''Sikstinska kapela abstraktne umetnosti''. <ref>{{cite web|url=http://www.batiactu.com/data/13042006/13042006-111343.html |title=Reopening of the restored rooms |publisher=Batiactu.com |date=2006-04-13 |accessdate=2010-04-15}}</ref>
=== Parki ===
[[File:Absolute Pavillon Joséphine 01.jpg|thumb|''Pavillon Joséphine'' (zadnja stran) v ''Parc de l'Orangerie'']]
[[File:Absolute Chateau de Pourtales 01.JPG|thumb|''Château de Pourtalès'' (sprednja stran) v parku istega imena]]
Strasbourg ima številne znamenite parke, od katerih so številneštevilni kulturne in zgodovinske znamenitosti:
*''Parc de l'Orangerie'' je kot francoski vrt uredil André Le Notre in je bil preoblikovan kot angleški vrt po naročilu Josephine de Beauharnais; zdaj je pomemben francoski vrt z neoklasičnim gradom in majhnim živalskim vrtom;
*''Parc de la Citadelle''je zgrajen okoli impresivnihveličastnih ostankov utrdbe iz 17. stoletja, postavljene tik ob Renu, ki ga je uredil Vauban; <ref>{{cite web|url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_3e_Regiment_Tir_Algeriens_Place_Esplanade_Strasbourg-904.html?check=1&archiIdAdresse=904&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Parc de la Citadelle with remains of the Vauban fortress |publisher=Archi-strasbourg.org |date=26 August 2007 |accessdate=15 April 2010}}</ref>
*''Parc de Pourtalès'' je oblikovan v angleškem slogu okoli baročnega gradu (močno obnovljen v 19. stoletju), kjerv njem je zdaj urejen manjši hotel s tremi zvezdicami, inponaša se ponaša z muzejem na prostem mednarodnega sodobnega kiparstva; <ref>{{cite web|url=http://www.ceaac.org/html/espace_public/pourtales/frame.htm |title=Overview |publisher=Ceaac.org |accessdate=15 April 2010}}</ref>
*''Jardin botanique de l'Université de Strasbourg'' (univerzitetni botanični vrt) je bil ustanovljen v okviru nemške uprave ob observatoriju Strasbourg, zgrajen leta 1881, in je ima še vedno v lasti nekaj rastlinjakov iz tistega časa;
*''Parc des Contades'', najstarejši park v mestu, ki je bil popolnoma predelan po drugi svetovni vojni;
*Futuristični ''Parc des Poteries'' je primer evropske zasnove parka iz poznih 1990-ih;
*''Jardin des deux Rives'' (park dveh rek), porazdeljen med Strasbourg in Kehl na obeh straneh Rena, je bil odprt leta 2004 in je najobsežnejši (60 hektarjev) park v strnjenem naselju;
*najnovejši ''Parc du Heyritz'' (8,7 ha) je bil odprt leta 2014 vzdolž kanala nasproti javne bolnišnice (''Hôpital civil'').
Za sorazmerno majhno mesto ima veliko in različne vrste muzejev:
==== Umetniški muzeji ====
[[File:Paul Hannong Strassburg.jpg|thumb|Soba v Muzeju dekorativne umetnosti (''Musée des Arts décoratifs'')]]
V primerjavi z večino drugih mest so strasbourške zbirke evropske umetnosti razdeljene v več muzejev, ne samo po vrsti in področjih, ampak tudi po dobah. Stari mojstri slikarji izz germanskega ozemlja ob Renu in do leta 1681 so v muzeju ''Musée de lL'oeuvre Notre-Dame'', stari mojstri slikarji izz vseh drugih delov Evrope (tudi z Nizozemske ob Renu) in do leta 1871 ter tudi stari mojstri izz germanskega ozemlja med letoma 1681 in 1871 so v ''Muzeju lepih umetnosti'' (Musée des Beaux-Arts''). Stari mojstri grafiki do 1871 so v '' Grafičnem kabinetu''(Cabinet des estampes et dessins''). Dekorativna umetnost do leta 1681 ("nemško obdobje") je v muzeju ''Musée de lL'oeuvre Notre-Dame'', dekorativna umetnost od leta 1681 do leta 1871 ("francosko obdobje") v ''MuséeMuzeju desdekorativne Arts Decoratifsumetnosti''. Mednarodna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, grafika) in dekorativnedekorativna umetnostiumetnost od leta 1871 sosta v ''Muzeju moderne in sodobne umetnosti'' (Musée d'art moderne et contemporain'',) ki prikazuje tudiz mestno fotografsko knjižnico.
* ''[[Muzej lepih umetnosti, Strasbourg|Musée des Beaux-Arts]]'' ima in je lastnik slik znanih slikarjev, kot so: [[Hans Memling]], [[Francisco de Goya]], [[Tintoretto]], [[Paolo Veronese]], [[Giotto di Bondone]], [[Sandro Botticelli]], [[Peter Paul Rubens]], [[Anthony van Dyck]], [[El Greco]], [[Correggio]], [[Cima da Conegliano]] in [[Piero di Cosimo]].
* ''Musée deMuzej l'oeuvre Notre-Dame'' (je v delno gotski, delno renesančni stavbi poleg stolnice) ima veliko in priznano zbirko srednjeveške in renesančne zgornjerenske umetnosti, med katerimi so izvirne skulpture, načrti in obarvano steklo iz stolnice inter slike [[Hans Baldung| Hansa Baldunga]] in [[Sebastian Stoskopff| Sebastiana Stoskopffa]].
* ''Muzej moderne in sodobne umetnosti'' (Musée d'Art moderne et contemporain'') je eden največjih muzejev te vrste v Franciji.
* ''MuséeMuzej desdekorativne Arts décoratifsumetnosti'' (Muzej dekorativnih umetnosti), ki je v nekdanjem razkošnem prebivališču kardinala Rohana v palači Rohan, razstavljav njem so ugledne zbirke pohištva iz 18. stoletja in porcelana.
* ''Grafični kabinet'' (Cabinet des estampes et des dessins'') prikazuje pet stoletij grafik in risb, tudi lesoreze in litografije.
* ''MuséeMuzej Tomi UngererTomija Ungererja/Mednarodni Centre international decenter lilustracij'ilustration'', ki je v nekdanji veliki vili zraven gledališča, prikazujev njem so Ungererjeva izvirna dela Ungererja in dela drugih umetnikov (Saul Steinberg, Ronald Searle ...), pa tudi velikovelika zbirkozbirka Ungererjevih starodavnih igrač.
==== Drugi muzeji ====
* ''MuséeArheološki Archéologiquemuzej'' (arheološki muzej) predstavlja regionalne najdbe iz prvih obdobij človeka do 6. stoletja in se osredotoča predvsem na rimsko in keltsko obdobje.
* ''MuséeAlzacijski alsacienmuzej'' je posvečen tradicionalnemu alzaškemu vsakdanjemu življenju.
* ''Le VaisseauLadja'' (Vaisseau) je znanstveni in tehnološki center posebej za otroke.
* ''MuséeZgodovinski historiquemuzej'' (zgodovinskiMusée muzejhistorique) je namenjen burni zgodovini mesta in številnim najdbam iz srednjega veka, med katerimi je ''Grüselhorn'', rog, ki je vsak večer ob 22.00 oznanjal, da morajo Judje iz mesta (Grüselhorn).
* ''Muzej plovbe po Renu'' (Musée de la Navigation sur le Rhin''), imenovan tudi ''Naviscope'', je v stari ladji in je posvečen zgodovini trgovskega prometa po Renu.
* ''MuséeVudujski vodoumuzej'' (VuduMusée muzejvodou) je odprl svoja vrata 28. novembra 2013. Prikazuje zasebno zbirko predmetov s Haitija in je v nekdanjem vodnem stolpu (''château d'eau''), zgrajenem leta 1883 ter uvrščen med ''Monumentzgodovinske historique''spomenike.
==== Univerzitetni muzej ====
Univerza v Strasbourgu ima več stalnih javnih predstavitev svojih zbirk znanstvenih predmetov in izdelkov vseh vrst raziskovanj in odkritij. <ref>{{cite web|url=http://collections.u-strasbg.fr/index.htm |title=Overview of the collections |publisher=Collections.u-strasbg.fr |accessdate=9 December 2013}}</ref>
* ''MuséeZoološki zoologiquemuzej'' (Musée zoologique) je eden najstarejših v Franciji in je še posebej znan po svoji zbirki ptic. Muzej sočasno upravlja občina.
* ''GypsothèqueMuzej mavčnih odlitkov'' (Gypsothèque, znan tudi kot ''Musée des Moulages'') je druga največja zbirka mavčnih odlitkov in največja zbirka odlitkov v Franciji.
* ''Muzej seizmoloških instrumentov in instrumentov zemeljskega magnetizma'' (Musée de Sismologie et magnetisme terrestre'') prikazuje starinske merilne inštrumenteinstrumente.
* ''MuséePasteurjev Pasteurmuzej'', v njem je zbirka medicinskih zanimivosti,.
* ''MuséeMineraloški de minéralogiemuzej'', v njem je zbirka mineralov,.
* ''MuséeEgiptološki d'Égyptologiemuzej'' jeima zbirkazbirko arheoloških najdb, najdenih in prinesenih iz Egipta in Sudana.
* ''Crypte aux étoiles'' (kripta zvezd) je v obokani kleti pod observatorijem v Strasbourgu in prikazuje stare teleskope in druge starinske astronomske naprave, kot so ure in teodoliti.
== Knjižnice ==
[[File:Absolute Bibliotheque nationale 01.jpg|thumb|right|Pogled na Narodno in univerzitetno knjižnico (Bibliothèque nationale et universitaire)]]
''Narodna in univerzitetna knjižnica ('' (Bibliothèque nationale et Universitaire'') je s svojo zbirko več kot 3.000.000 naslovov <ref>{{cite web|url=http://www.bnu.fr/BNU/FR/A+propos/ |title=Figures |publisher=Bnu.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref> druga največja knjižnica v Franciji za Narodno francosko knjižnico (''Bibliothèque nationale de France''). Ustanovila jo je nemška uprava po popolnem uničenju prejšnje občinske knjižnice leta 1871 in ima poseben status: je hkrati študentska in narodna knjižnica. Občinska knjižnica v Strasbourgu je bila na francoskem gospodarskem zemljevidu napačno označena kot "mestna hiša", zato je bila cilj nemškega topništva. Knjižničar iz Münchna je poudaril, "... da za uničenje dragocene zbirke ni bil kriv nemški topniški častnik, ki se uporabljal francoski zemljevid, ampak nevesten in netočen francoski strokovnjak."<ref name="Butler, Pierce 1945. Page 15">Butler, Pierce. 1945. Books and libraries in wartime. Chicago, Ill: University of Chicago Press. Page 15.</ref>
Občinska knjižnica (''Bibliothèque municipale de Strasbourg'') je skrbnica mreže desetih srednjihosrednjih knjižnic na različnih območjih mesta. Šest nadstropij visoka "''Velika knjižnica'' (Grande Bibliothèque"), ''Mediateka Andréja Malrauxja'' (Médiathèque André Malraux'',) je bila odprta 19. septembra 2008 in velja za največjo v vzhodni Franciji. <ref>[http://www.lexpress.mu/display_article.php?news_id=114962 Strasbourg ouvre une grande médiathèque sur le port] in [[L'Express (France)|L'Express]] {{Fr icon}}</ref>
=== Inkunabula ===
KotStrasbourg edenje izmedkot eden prvih centrov tiskanja knjig v Evropi je Strasbourgv svoji knjižnici dolgo časa imel veliko število [[inkunabula|inkunabul]] -– dokumentov, natisnjenih pred letom 1500, kot eno svojih najbolj dragocenihnajdragocenejših dediščin. Po njegovem popolnem uničenju te institucije leta 1870 je morala nova zbirka nastati znova. Danes različne javne in institucionalne knjižnice Strasbourga spet prikazujejo precejšnje številoprecej inkunabul, razdeljenih takole: ''BibliothèqueNarodna nationalein etuniverzitetna Universitaire''knjižnica okoli 2098 <ref>{{cite web |url=http://www.bnu.fr/collections/patrimoine/les-incunables |title=Les incunables |publisher=Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''MédiathèqueMestna dein laobčinska ville et de la communauté urbaine de Strasbourg''mediateka 394 <ref>{{cite web |url=http://ccfr.bnf.fr/portailccfr/servlet/ViewManager?menu=menu_view&record=rnbcd_fonds:FONDS:853&setCache=rnbcd_fonds.FONDS |title=Strasbourg - Médiathèque André Malraux |publisher=Catalogue collectif de France (CCFr) |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''Bibliothèque du Grand Séminaire'', 238<ref>{{cite web |url=http://gdsemstrasbourg.blogspot.de/2011/01/la-bibliotheque-xviiieme-siecle-du.html |title=La bibliothèque ancienne du Grand Séminaire |publisher=Séminaire Sainte Marie Majeure - Diocèse de Strasbourg |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''MédiathèqueProtestantska protestante''mediateka 94<ref>{{cite web|url=http://catalogue.mediathequeprotestante.fr/cgi-bin/koha/opac-search.pl?idx=kw&idx=kw&idx=kw&do=Rechercher&limit=mc-ccode%3AANCIEN&limit-yr=-1501&sort_by=pubdate_dsc |title=Catalogue de la Médiathèque protestante |publisher=Médiathèque protestante |accessdate=15 December 2014}}</ref> in ''Bibliothèque alsatique du Crédit Mutuel'' 5. <ref>{{cite web|url=http://www.bacm.creditmutuel.fr/FONDS_ANCIEN.html |title=Général |publisher=Bacm.creditmutuel.fr |accessdate=16 June 2009}}</ref>
== Evropske ustanove ==
[[File:Council of Europe Palais de l'Europe aerial view.JPG|thumb| Palača Evrope Evropskega sveta ]]
Strasbourg je sedež več kot 20 mednarodnih institucijustanov<ref>{{cite web|url=http://www.investir-strasbourg.com/page.php/en/258.htm |title=List of international institutions in Strasbourg |publisher=Investir-strasbourg.com |date=15 January 2003 |accessdate=15 April 2010}}</ref>, najslavnejši sta [[Svet Evrope]] in [[Evropski parlament]], za katera je uradni sedež. Strasbourg je zakonodajna in demokratična prestolnica [[Evropska unija|Evropske unije]], medtem ko je Bruselj izvršilno in upravno središče, Luksemburg pa sodno in finančno središče.
V Strasbourgu imajo sedež te organizacije:
Strasbourg je med drugim sedež naslednjih organizacij:
* [[Centralna komisija za plovbo po Renu]] (''Central Commission for Navigation on the Rhine'') (od leta 1920)
* Svet Evrope z vsemi organi in organizacijami, povezanimi sz to institucijonjim (od leta 1949)
* Evropski parlament (od leta 1952)
* [[Evropski varuh človekovih pravic]]
* [[Eurocorps]],
* Francosko-nemška televizija [[Arte]] (''Association relative à la télévision européenne'')
* [[Evropska znanstvena fundacija]] (''European Science Foundation -– ESF)'')
* [[Mednarodni inštitut za človekove pravice]] (''International Institute of Human Rights'', francosko ''Institut international des droits de l'homme -– IIDH'')
* Frontier Science Program Human (francosko ''Frontière humaine'')
* [[Mednarodna komisija za osebni status]] (''International Commission on Civil Status -– ICCS'', francosko ''Commission internationale de l'état civil -– CIEC'')
* [[Skupščina evropskih regij]] (''Assembly of European Regions -– AER'')
* [[Center za evropske študije]] (francosko ''Centre d'études européennes de Strasbourg'')
* [[NagradaSaharova Saharovnagrada]] (''Sakharov Prize for Freedom of Thought'')
== Pomembni prebivalci ==
*{{flagicon|ISR}} [[Ramat Gan]], Izrael, od 1991<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Ramat Gan twinnings">{{cite web |url=http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |title=Ramat Gan Sister Cities |accessdate=6 April 2008 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20080307234012/http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |archivedate = 7 March 2008}}</ref>
*{{flagicon|ALG}} [[Oran]], Alžirija, od 2013 <ref>''Algérie Presse'', 2 avril 2013</ref>
Strasbourg ima sporazume o sodelovanju sz mesti:
* [[Jacmel]], Haiti, od 1996 (decentralizirano sodelovanje)
* [[Veliki Novgorod]], Rusija, od 1997 (decentralizirano sodelovanje)
* [[Fes]], MorokoMaroko (decentralizirano sodelovanje)
* [[Carigrad]], Turčija
* [[Chlef]], Alžirija
* [[Krakov]], Poljska
* [[Sofija]], Bolgarija
* [[Split]], HravaškaHrvaška
* [[Varšava]], Poljska
* [[Périgueux]], Francija<ref>Strasbourg, [http://perigueux.fr/bienvenue-a-perigueux/537-histoire-de-la-ville.html « ville sœur » de Périgueux].</ref>
== Kultura ==
=== V filmu ===
* Začetni prizori filma Ridleyja Scotta ''The Duellists''(1977) so bili posneti v Strasbourgu za leto 1800 posneti v Strasbourgu.
* Španski film ''In the City of Sylvia'' (1980) se dogaja v Strasbourgu.
* Zgodnji februar 2011, glavno snemanje za [[Sherlock Holmes| Sherlocka Holmsa]]: ''Igra senc'' (2011) je bila za dva dni prestavljena v Strasbourg. Streljanje je bilo okoli in v notranjosti stolnice. Uvodni prizor filma je atentat – bombni napad v mestu.
=== V literaturi ===
* Eno izmed najdaljših poglavij romana [[Laurence Sterne| Laurencea Sterna]] ''Tristram Shandy'' (1759–1767), "Slawkenbergiusova pravljica", se odvija v Strasbourgu. <ref>{{cite web|url=http://www.tristramshandyweb.it/testo/vol4/tale4.html |title=Full text |publisher=Tristramshandyweb.it |accessdate=15 April 2010}}</ref>
* Epizoda romana ''The Monk'', Matthewa Gregoryja Lewisa (1796) se odvija v gozdovih v okolici Strasbourga.
=== V glasbi ===
* [[Wolfgang Amadeus Mozart]] imenuje svoj tretji violinski koncert (1775) ''Strassburger Konzert'' zaradi enega od njegovih najpomembnejših motivov, ki temelji na lokalnem [[menuet]]u kot plesu, ki se je že pojavil kot melodija v simfoniji Carla Dittersa von Dittersdorfa. <ref>{{cite web|last1=Lempfrid|first1=Wolfgang|title=Wolfgng Amadeus Mozart: Konzert für Violine und Orchester in D-Dur, KV 218|url=http://www.koelnklavier.de/texte/komponisten/moz-kv218.html|publisher=koelnklavier.de|accessdate=5 April 2016}}</ref> Ni povezan z Mozartovim naslednjim bivanjem v Strasbourgu (1778), kjer je imel tri koncertne nastope na klavirju.
* Britanski art-pank ansambel The Rakes je imel manjši hit leta 2005 s skladbo »Strasbourg«. Ta skladba vsebujeje duhoviteduhovita pesmipesem so temami vohunjenjavohunjenju in vodke invodki spretnoter postavi štetještetjem "eins, zwei, drei, vier !!", čeprav je govorjeni jezik Strasbourga francoščina.
* VNa albumualbum iz leta 1974 ''Hamburger Concerto'' je nizozemska progresivna skupina Focus vključilauvrstila tudi skladbo imenovanoz "naslovom ''La Cathédrale de Strasbourg"'', kiv katero je uporabilavključila zvonovestolnične iz stolnicezvonove.
* Strasbourška pita, jed, ki vsebuje ''foie gras'', je omenjena vna finalukoncu muzikala ''Cats'', Andrewa Lloyda Webbra.
* Več del je posebej namenjenih stolnici v Strasbourgu, posebej začasne skladbe (maše, moteti itd.) dirigenta Franza Xaverja Richterja in Ignaza Pleyela in v zadnjem času ''It is Finished'' Johna Tavenerja in ''Details on the Strasbourg Rosace'' Spencerja Topela.
| 