Karel Mlajši: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+infopolje Oseba
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Karel mlajši''', [[Franki|frankovski]] [[plemič]], * [[772]], † [[4. december]] [[811]].
 
'''Karel Mlajši''' ali '''Karel Ingelheimski''' ([[Nemščina|nemško]] Karl der Jüngere) je drugi sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Švabsko, <ref>Himiltruda, s katero je imel sina Pipina Grbavega je bila njegova priležnica. Riche, Pierre. ''The Carolingians'', str. 86.</ref> * [[772]]/[[773]], † [[4. december]] [[811]].
Bil je mlajši sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]].
 
Imel je starejšega polbrata [[Pipin Grbasti|Pipina]] in brata [[Pipin Langobardski|Karlmana]] in [[Ludvik Pobožni|Ludvika ]]. Ko je Karel Veliki delil [[Frankovsko cesarstvo]] med svoje sinove, je Karla izbral za svojega naslednika in kralja Frankov.
{{noble-stub}}
 
==Življenje==
Karlovega starejšega brata Pipina Grbastega so zaradi sodelovanja v uporu proti svojemu očetu leta 792 poslali v samostan Prüm,<ref>Roger Collins (1998). ''Charlemagne''. University of Toronto Press. str. 125–. ISBN 978-0-8020-8218-3.</ref> Karlman, ki se je preimenoval v Pipina, in Ludvik pa sta bila imenovana za podkralja [[Italsko kraljestvo|Italije]] oziroma [[Akvitanija|Akvitanije]].<ref>Matthias Becher (2003). ''Charlemagne''. Yale University Press. str. 127–. ISBN 978-0-300-10758-6.</ref> Karel je postal vojvoda Ingelheima.
 
Karel je bil zaposlen predvsem z [[Bretanja|Bretonci]], s katerimi je delil mejo in so se najmanj dvakrat uprli. Njihova upora je zlahka zatrl. Večkrat se je vojskoval tudi s [[Sasi]].
 
Karla Mlajšega so okoli leta 789 nameravali poročil z Ælfflædo, hčerko Ofa Mercijskega. Ofa je vztrajal, da se zakonska zveza lahko sklene le, če se Berta, hčerka Karla Velikega, poroči z njegovim sinom Ecgfritom. Karel s predlogom ni strinjal. Prekinil je pogajanja in stike z Ofom in zaprl svoja pristanišča angleškim trgovcem.<ref>Natalie Fryde, Dirk Reitz (2009). ''Walls, Ramparts, and Lines of Demarcation: Selected Studies from Antiquity to Modern Times''. LIT Verlag Münster. str. 41–. ISBN 978-3-8258-9478-8.</ref> Odnosi so se kmalu normalizirali in pristanišča so se ponovno odprla. Samo nekaj let kasneje, leta 796, sta Karel Veliki in Ofa sklenila prvo trgovsko pogodbo v angleški zgodovini.
 
Karel Veliki je Karla Mlajšega vključil v upravljanje Frankovske in [[Saška|Saške]], leta 790 tudi [[Nevstrija|Nevstrije]], in ga imenoval za vladarja ''ducatus Cenomannicus'', kasnejše Vojvodine Maine.<ref>[http://home.eckerd.edu/~oberhot/feud-maine.htm ''Counts of Maine'']. Pridobljeno 4. novembra 2006.</ref> 25. decembra 800 je bil v [[Rim]]u kronan za kralja Frankov. Karel Veliki je bil tega dne kronan za cesarja.
 
Karel Mlajši je na vojnem pohodu leta 806 pri sedanjem Weißenfelsu ubil vojvodo [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]] [[Miliduh]]a in slovanskega kneza Nesita.<ref>Vickers, Robert H. (1894). ''History of Bohemia''. Chicago: C. H. Sergel Company. str. 48.</ref> 4. decembra 811 ga je na Bavarskem zadela kap in je umrl.
 
Karel Mlajši ni imel otrok. Ker je pred očetom umrl tudi Pipin Langobardski, je po smrti Karla Velikega Frankovsko cesarstvo nasledil Ludvik Pobožni.
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 772]]