Sindrom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Za poimenovanje novoodkritih sindromov ne obstajajo pravila za poimenovanje. V preteklosti so sindrome pogosto poimenovali po zdravnikih ali znanstvenikih, ki so jih prvi opisali ([[eponim]]sko poimenovanje). V nekaterih primerih je sindrom poimenovan po bolniku, pri katerem so ga prvič opazili oziroma opisali,<ref name=mim>{{cite book|title=Mendelian Inheritance in Man | author=McCusick, Victor | edition = 7th | location = Baltimore | pages = xxiii–xxv | publisher = Johns Hopkins University Press | year = 1986}}</ref> ali po kraju, iz katerega je bolnik prihajal (npr. [[stockholmski sindrom]]<ref>Nils Bejerot: The six day war in Stockholm New Scientist 1974, vol. 61, št. 886, str. 486-487.</ref>).
 
V slovenščini se poraja vprašanje zapisa z [[velika začetnica|veliko začetnico]] pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen torej tudi pri zapisovanju sindromov, poimenovanih po osebah (downov/Downov sindrom). [[Slovenski pravopis]] 2001 je za te primere normiral dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z [[mala začetnica|malo začetnico]]. Vendar raba pogosto ne sledi pravopisnemupriporočenemu praviluzapisu.<ref>http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/pisanje-bolezni-in-virusov-poimenovanih-po-lastnih-imenih#v, vpogled: 8. 7. 2016.</ref>
 
== Primeri ==