Strasbourg: Razlika med redakcijama

Mesto leži v severovzhodnem delu [[Francija|Francije]], na levem bregu [[reka|reke]] [[Ren]] in njegovega pritoka Ill, tik ob nemško - francoski meji.

V [[Evropska unija|Evropski uniji]] ima Strasbourg pomembno vlogo, saj je tu od leta 1949 sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]. V mestu se nahajaje [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], je pa tudi eno od dveh sedežev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (drugi sedež je v [[Bruselj|Bruslju]]).

Mesto slovi po prekrasni gotski stolnici in po največjem [[muzej]]u v Franciji. StrasbourgV zgodovini so vga zgodovini zaznamovale različne nemške in francoske oblasti. Njegova zgodovina je bogata in trpinčena, ina je pustila izjemno arhitekturno dediščino. Zgodovinsko središče Strasbourga [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] je od leta 1988 uvrščeno na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOUnescov]]-v [[Svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. Vključuje tudi [[stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnico Notre-Dame]] in področjeobmočje [[Petite France, Strasbourg| Petite France]] (Male Francije). <ref name="unescostrasbourgGrandeile">[http://whc.unesco.org/fr/list/495 Site internet de l'UNESCO]</ref>

Strasbourg leži v Alzaški ravnini. Je središče zahodne Evrope, kar mu daje velik prometniprometne in političnipolitične značajznačilnosti. MestoPribližno enako je približno enako oddaljeno od [[Atlantski ocean|Atlantika]], [[Baltiško morje|Baltika]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] (okoli 750&nbsp;km) kotter tudi od [[Jadransko morje|Jadrana]] in [[Severno morje|Severnega morja]] (500&nbsp;km).

Skozenj teče reka [[Ill (Francija)|Ill]], ki se v samem centrusredišču mesta, imenovanem »Mala Francija«, razdeli na pet rokavov. Ob reki [[Ren]], ki teče mimo njega, je mestno pristanišče, ki je za [[Duisburg]]om drugo največje na Renu.

== AdministracijaUpravna ureditev ==

* ''Kanton Strasbourg-7'' (Meinau, Neudorf- – zahod: 25.533 prebivalcev),

Mesto je prav tako sedež okrožja ''Strasbourg-Ville'', v kateregakatero je vključenih njegovih deset kantonov (264.115 prebivalcev), in okrožja ''Strasbourg-Campagne''. V slednjem so kantoni [[Bischheim]], [[Brumath]], [[Geispolsheim]], [[Hochfelden, Bas-Rhin|Hochfelden]], [[Illkirch-Graffenstaden]], [[Mundolsheim]], [[Schiltigheim]] in [[Truchtersheim]] z 264.424 prebivalci.

Sredi 4. stoletja so se na ozemlje Strasbourga začelizačela vdorivdirati germanskegagermanska plemena [[Alemani|Alemanov]]. Leta [[357]] je bila tukaj potekala [[Bitkabitka pri ArgentoratumuArgentoratu]], bitka v kateri je rimska vojska pod poveljstvom [[Julijan ApostatOdpadnik|Julijana ApostataOdpadnika]], kasnejšegapoznejšega rimskega cesarja, porazilapremagala Alemane in zajela njihovega kralja Hnodomarja (''Chonodomarius''). V zgodnjem 5. stoletju so Alemani ponovno prešli reko Ren, osvojili in naselili ozemlje sedanje Alzacije ter večjega dela Švice.

V 9. stoletju je bilo mesto v lokalnem jeziku znano kot ''Strazburg'', dokumentirano leta [[842]] v [[Sacramenta Argentariae]]. Slednje trojezično besedilo vsebuje poleg [[Latinščina|latinskega]] in [[Visoka nemščina|starostarega visoko nemškegavisokonemškega]] tudi najstarejšo pisano različico galo-romanskegagalskoromanskega jezika. PolegV imena Strazburg,latinščini je bilo v latinščinimesto znano kot ''Stratisburgum'' oz.oziroma ''Strateburgus'', v alzaščini ''Strossburi'', prekoprek nemškega Straßburga pa prešloje v nafrancoščini francoskipostal Strasbourg.

S poklonitvijo lotarinškega vojvode nemškemu kralju [[Henrik I. Nemški|Henriku I.]] je Strasbourg v letuleta [[923]] prišel pod [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Zgodnja zgodovina mesta izpričuje daljše obdobje sporov med nadškofijsko oblastjo in njihovim prebivalstvom, ki je trajalatrajalo vse do leta [[1262]], ko je kralj [[Filip Švabski]] po [[Bitka pri Oberhausbergen|bitki]] pri [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]] podelil Strasbourgu status [[Svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]].

Revolucija [[1332]] se je končala s široko osnovano mestno vlado z udeležbo [[ceh]]ov, ob tem pa je Strasbourg razglasil svobodno republiko. Leta [[1348]] je v mestu kosila morilska [[bubonska kuga]], [[14. februar]]ja [[1349]] pa je sledil pogrom več sto [[Judje|Judov]], ki so jih javno zažgali, preostanekpreostale pa izgnali iz mesta<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/historiq/stval/stval.htm "Masaker na Valentinovo" 1349]</ref>. Vse do konca 18. stoletja je bilo Judom prepovedano ostati v mestu po 10. uri dopoldne, čas za odhod pa je dalnaznanil občinski glasnik z [[Rog (glasbilo)|rogom]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist2.htm Židje Strasbourga in Velika kuga]</ref>. Nadalje je bila za vsakega konja, ki ga je Jud z dovoljenjem privedel v mesto, uvedena posebna taksa<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist3.htm Židje Strasbourga pred francosko revolucijo]</ref>.

VMed času reformacijereformacijo je mesto pod političnim vodstvom ''JacobaJakoba Sturma von Sturmecka'' in duhovnim vodstvom [[Martin Bucer|Martina Bucerja]] sprejelo versko učenje [[Martin Luter|Martina Lutra]]. Njegovi privrženci so ustanovili gimnazijo, ki je v naslednjem stoletju prerasla v Univerzouniverzo. Strasbourg je bil središče [[humanizem|humanizma]] in zgodnjega tiskanja knjig v Svetem rimskem cesarstvu. Njegov intelektualni in politični vpliv je prispeval k osnovanju [[Protestantizem|protestantizma]] kot sprejemljivega. Mesto je skupaj s [[Konstanca|Konstanco]], [[Memmingen]]om in [[Lindau]]om osnovalo [[Tetrapolitanska veroizpoved|tetrapolitansko veroizpoved]], ki ji je nato sledila nekoliko spremenjena [[Augsburškaaugsburška veroizpoved]].

Po reformi cesarskega ustroja v zgodnjem 16. stoletju in z ustanovitvijo »"cesarskih krogov«" je Strasbourg postal del »Zgornjerenskega kroga«, zveze cesarskih posestev na jugozahodu Svetega rimskega cesarstva, v glavnem odgovoren za vzdrževanje vojske, nadzor kovanja denarja in zagotavljanje javne varnosti.

Strasbourg je v časuMed [[Tridesetletna vojna|tridesetletnetridesetletno vojnevojno]] je ostal nevtralen. Septembra [[1681]] ga je zavzel francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], priključitev k Franciji je bila priznana leta [[1697]] s [[Rijswickški mir|sporazumom]] viz [[RijswickRijswicka]]u. Uradna politika verske nestrpnosti, ki je z [[Nantski edikt|Nantskim ediktom]] (1598) pregnala številne protestante iz Francije, je sz njegovim preklicem le-tega zin novim [[FontainebleauškiFontainebleaujski edikt|FontainebleauškimFontainebleaujskim ediktom]] v letu [[1685]] prizanesla Strasbourgu in celotni Alzaciji. Kljub temu je bila mestna stolnica prenešenaprenesena iz rokz luterancev na rimokatoliškorimskokatoliško cerkev, medtem ko je nemška luteranska univerza vztrajala vse do [[Francoska revolucija|francoske revolucije]].

V Strasbourgu je [[25. april]]a [[1792]] francoski skladatelj [[Claude Joseph Rouget de Lisle]] uglasbil [[Marsejeza| (La MarseillaiseMaseillaise|Marseljezo]], nacionalno bojno pesem renske armade, kasnejšoki francoskoje postala francoska državnodržavna [[himna|himnohimna]]. Ime je dobila po prostovoljcih iz [[Marseille|MarseillesaMarseilla]], ki so jo peli, ko so korakali v [[Pariz]] na pomoč pariškim revolucionarjem. V 19. stoletju je postala revolucionarna pesem vseh evropskih narodov, ki so se borili proti zatiranju.

Status svobodnega mesta je Strasbourg izgubil, vcerkve temin časusamostani so bile cekve in samostanibili močno poškodovani, če ne celo porušeni. Stolnica je izgubila več sto kipcev, kasnejeki so bili v 19. stoletju nadomeščenihnadomeščeni s kopijami. Leta 1794 je bilobil govoragovor tudi o rušenju zvonika, ki danaj jebi žalil načelo enakosti. Stolp je bil rešen, po predlogu meščanov pokrit z velikansko [[Frigijska kapa|frigijsko kapo]]<ref>[http://www.inlibroveritas.net/lire/oeuvre6886-chapitre28829.html Stolnica in francoska revolucija (1789-1802)]</ref>.

Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] sta bili med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta uničeni zgradbi Muzeja lepih umetnosti in mestna knjižnica z edinstvenoenkratno zbirko srednjeveških rokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s [[Frankfurtski mir (1871)|Frankfurtskim mirom]] brez [[plebiscit]]a priključeno novoustanovljenemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] kot del ozemlja [[Alzacija-Lotaringija|]], nemško Reichsland Elsaß-Lothringen]]. Kot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, je bila leta 1872 ponovno odprta. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: ''Fort Roon'' (zdaj ''Desaix'') in ''Podbielski'' (zdaj ''Ducrot'') v [[Mundolsheim]]u, ''Fort von Moltke'' (zdaj ''Rapp'') v [[Reichstett]]u, ''Fort Bismarck'' (zdaj ''Kléber'') v [[Wolfisheim]]u, ''Fort Kronprinz'' (zdaj ''Foch'') v [[Niederhausbergen|Niederhausbergnu]]u, ''Fort Grossherzog von Baden'' (zdaj ''Frère'') v [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]]<ref>[http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm Načrt]</ref>. Te utrdbe so posledičnobile služilenamenjene francoski vojski; uporabiliv letih 1918 in 1945 so jih uporabili kot taborišča za vojne ujetnike v letih 1918 in 1945.

Po porazu Nemčije v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] [[1940]] ponovno zavzela Nemčija. Kot enegaEno prvih uradnih dejanj sonacističnih nacističnivoditeljev je voditeljibilo zažgalisežig in porušiliporušitev glavnoglavne [[sinagoga|sinagogosinagoge]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgradnjiizgraditvi leta [[1897]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm Zgodovina in slike sinagoge na obrežju Kléber]</ref>. [[22. november|22. novembra]] [[1944]] je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|generala Leclerca]].

V letu 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za plovbo po Renu|Centralne komisije za plovbo po Renu]], ene od prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z njegovima [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in [[Evropska farmakopeja|Evropsko]] [[Farmakopeja|Farmakopejofarmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav v njemso potekajotu zgoljle plenarna srečanja, medtem ko se vse ostalodrugo odvija v [[Bruselj|Bruslju]] in [[LuxembourgLuksemburg]]u.

V letuLeta [[2000]] so nemške oblasti preprečile islamistični napad na mestno stolnico.

6. julija 2001 je med koncertom na prostem v ''Parc de Pourtalès'' v nevihti padla platana in povzročila eno najhujših nesreč te vrste, pri čemer je bilo ubitihmrtvih 13 ljudi, ranjenih pa 97. Na koncu, 27. marca 2007, je bilo mesto spoznano za krivegakrivo zaradi neupoštevanja varnosti na prireditvi in oglobljeno s 150.000 €<ref>[http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1283405.php Mesto Strasbourg oglobljeno za smrt v nevihti]</ref>.