Komisija Pravičnost in mir: Razlika med redakcijama

Komisija Pravičnost in mir (KPM) je delovno telo [[Slovenska škofovska konferenca|Sloven­ske ško­fov­ske konference]] (SŠK) za področ­je družbene pravičnosti, miru in spo­štovanja [[Človekove pravice|človekovih pravic]]. Raziskuje odprta in pereča vpraša­nja, preis­kuje in obravnava vprašanja, ki zadevajo [[Družba|družbeno]] pravičnost, mir in spoštovanje človekovih pravic v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in zunaj nje.

 

KPM sodeluje tudi s komisijami Pravičnost in mir evropskih in drugih škofovskih kon­ferenc ter vzdržuje redne stike s Papeškim svetom Pravičnost in mir v Rimu. V svojih prizade­va­njih sodeluje tudi z dru­gimi organizacijami, gibanji in u­stanova­mi, katerih nameni in duh so ji sorodni.<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/ssk/komisija-pravicnost-in-mir|title=Komisija Pravičnost in mir {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-08|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref>

 

= Kratka zgodovina<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/ssk/komisija-pravicnost-in-mir/kratka-zgodovina|title=Kratka zgodovina {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-08|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> =

 

''Komisija Pravičnost in mir'' je bila ustanovljena skupaj z drugimi sveti ''Slovenske pokrajinske škofovskekonference'' 24. septembra 1985, dokončno potrjena naj seji ''Slovenske pokrajinske konference'' v Mariboru 19. novembra 1985, ustanovitev pa je postala pravnomočna 1. januarja 1986. Tedaj je začel obstojati in delovati ''Svet Pravičnost in mir'' pri ''Slovenski pokrajinski škofovski konferenci''. Od 18. do 20. oktobra 1985 je takratni predsednik [[Anton Stres]] že sodeloval na razširjenjem sestanku evropskih komisij ''Pravičnost in mir'' v Cartignyju blizu [[Ženeva|Ženeve]]. ''Svet'' je imel prvo sejo šele 3. oktobra 1986. Prvi člani so bili trije, škofje po eden: L. Snoj, A. Stres in J. Vidrih. Od 2. septembra 1987 se ''Svet Pravičnost in mir'' imenuje ''Komisija Pravičnost in mir''. Naslednje leto pa so se ji pridružili še [[Borut Košir|B. Košir]], M. Lavrič in [[Ivan Štuhec|I. Štuhec]]. Tako je ostalo do konca prvega mandata, 1. januarja 1991, ko komisijo sestavljajo naslednji člani: L. Gosar, D. Klemenčič, B. Košir, + D. Smrdel, A. Stres, I. Štuhec, A. Žerovnik. Vendar so sodelovali še drugi strokovnjaki, ki so bili vedno sproti povabljeni. V drugem obdobju je s priznanjem ''[[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]]'' tudi ''Komisija Pravičnost in mir'' dobila položaj narodne komisije in s tem polnopravno članstvo v ''Evropski konferenci komisij Pravičnost in mir''. V tem smislu je bil tudi dodelan ''Statut'' in ''Pravilnik'' komisije, ki ga je ''Slovenska škofovska konferenca'' potrdila 21. februarja 1994.

To so zunanja dejstva. Vsebinsko pa delo komisije odseva predvsem v izjavah za slovensko in mednarodno javnost, ki so bile v tiskani obliki zbrane ob 10-letnici obstoja ''Komisije'' (1995). V njenih izjavah se izraža skrb slovenskega [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] občestva za spoštovanje človekovih pravic in demokratizacijo naše domovine. ''Komisija'' je imela čast, da je delovala v enem najbolj prelomnih obdobij za slovenski narod in se je zelo dejavno vključila v prizadevanja za [[Demokracija|demokratizacijo]] slovenske družbe. Slovenske katoličane je spodbujala k delovanju za družbeno pravičnost in izražala poluradna stališča vodstva slovenske Katoliške Cerkve do vprašanj, ki so bila včasih zelo žgoča.

 

# 22. 03. 1987 – O ugovoru vesti in "Novi reviji"

# 02. 12. 1986 – O ugovoru vesti