Karel Plešasti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
sliki |
m →Cesar: povezava |
||
Vrstica 58:
Po smrti cesarja [[Ludvik II. Italijanski|Ludvika II. Italijanskega]], sina svojega polbrata [[Lotar I. Karolinški|Lotarja I.]], je Karel leta 875 s podporo [[Papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] odpotoval v Italijo, kjer je v [[Pavia|Pavii]] prejel kraljevo krono in v [[Rim]]u 29. decembra cesarske insignije. Ludvik Nemški, ki je bil tudi kandidat za nasledstvo Ludvika II., se je Karlu maščeval in napadom in opustošenjem njegovih posesti. Karel se je po napadu takoj vrnil na Zahod. Po smrti Ludvika Nemškega 28. avgusta 876 si je Karel poskušal prilastiti njegovo kraljestvo, vendar je bil bitki pri Andernachu 8. oktobra 876 odločilno poražen.
Papeža Janeza VIII. so medtem ogrozili [[Saraceni]], zato je pritisnil na Karla, naj pride branit Italijo. Karel je ponovno prečil [[Alpe]], vendar plemstvo nad njegovim pohodom tokrat ni bilo navdušeno. Udeležbo je odklonil celo Boso, njegov vladar v [[Lombardija|Lombardiji]]. V Italijo je istočasno prišel tudi sin Ludvika Nemškega [[Karlman Bavarski|Karlman]]. Karel Plešasti, bolan in v veliki stiski, se je odločil za vrnitev v [[Galija|Galijo]]. Med prečenjem Mont Cenis pri Brides-les-Bainsu je 6. oktobra 877 umrl.<ref>Riche 1983, str. 204. </ref> Nasledil ga je sin [[Ludvik Jecljavec]].
Po podatkih v Letopisih sv. Bertina so Karla takoj pokopali v opatiji Nantua v [[Burgundija|Burgundiji]]. Kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|baziliko Saint Denis]] v [[Pariz]]u. Na njegovi grobnici je bila medeninasta spominska plošča, ki so jo med Francosko revolucijo pretalili.
| |||