Karel Plešasti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Borba z brati |
Vladar Zahoda |
||
Vrstica 43:
Po smrti cesarja Ludvika Pobožnega leta 840 je med njegovimi sinovi izbruhnila državljanska vojna. Karel se je povezal z bratom Ludvikom Nemškim in se uprl zahtevam novega cesarja Lotarja I.. Brata sta ga v bitki pri Fontenoy-en-Puisayeu 25. junija 841 porazila <ref>Bradbury 2007, str. 14. </ref> in naslednje leto s Strasbourško prisego potrdila svoje zavezništvo. Vojna med brati se je končala s podpisom [[Verdunska pogodba|Verdunske pogodbe]] avgusta 843, s katero je Karel Plešasti dobil zahodni del Karolinškega cesarstva, ki se je skoraj popolnoma ujemal s sodobno Francijo, in Špansko marko, ki je segala do Ebra. Ludvik Nemški je dobil vzhodni del cesarstva, znanega kot Vzhodnofrankovsko kraljestvo in kasneje kot [[Nemčija]]. Lotar je obdržal cesarski naslov, [[Italsko kraljestvo]] in pokrajine osrednjega dela Karolinškega cesarstva od [[Flandrija|Flandrije]] preko Porenja do [[Burgundija|Burgundije]].
==Vladar Zahoda==
Prva leta Karlove vladavine do smrti Lotarja I. leta 855 so bila dokaj mirna. V teh letih so bratje vladali složno in se stalno srečevali: v [[Koblenz]]u (848), Meerssenu (851) in Attignyju (854). Leta 858 se je Ludvik Nemški odzval pozivu nezadovoljnega plemstva, ki je želelo odstaviti Karla Plešastega, in napadel Zahodnofrankovsko kraljestvo. Karel je bil med plemstvom tako nepriljubljen, da ni mogel zbrati svoje vojske, in je pobegnil v [[Burgundija|Burgundijo]]. Ohranil je samo podporo škofov, ki so zavrnili kronanje Ludvika Nemškega, in zvestobo Velfov, sorodnikov njegove matere Judite. Leta 860 si je z njihovo pomočjo poskušal prilastiti kraljestvo svojega nečaka [[Karel Provansalski |Karla Provansalskega]], vendar mu to ni uspelo. Po smrti nečaka [[Lotar II. Lotarinški|Lotarja II. Lotarinškega]] leta 869 je Karel poskušal zaseči tudi njegove posesti, vendar je bil z Mersenso pogodbo iz leta 870 prisiljen v njihovo delitev z Ludvikom Nemškim.
Karel se ni ukvarjal samo z družinskimi spori, ampak tudi s stalnimi upori [[Akvitanci|Akvitancev]] in vojnami z [[Bretanja|Bretonci]]. Bretonci pod poveljstvom poglavarjev Nominoa in Erispoa so ga porazili v bitkah pri Ballonu (845) in Jenglandu (851) in uspešno obranili svojo neodvisnost. Karel se je vojskoval tudi z [[Vikingi]], ki so pustošili po severnem delu kraljestva in dolinah Sene in Loare in prodrli celo do meja [[Akvitanija|Akvitanije]]. Njihov umik je moral večkrat bogato plačati. S Pistreškim ediktom leta 864 je z uvedbo [[Konjenica|konjenice]] dosegel veliko mobilnost svoje armade. Njegova konjenica je bila predhodnica francoske, ki je slovela naslednjih 600 let. Z drugimi odloki je ukazal utrditev mostov na vseh rekah, kar naj bi preprečilo vdore Vikingov. Dva od njih sta rešila [[Pariz]] med obleganjem leta 885–886.
==Sklici==
| |||